Franja

gleženj samostalnik
(del noge) ▸ boka

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

grl|o srednji spol (-a …) anatomija die Kehle, der Kehlkopf; figurativno der Hals, die Gurgel
tehnika grlo žarnice der Lampensockel
pomorstvo v škripcu: der Tauraum
figurativno ozko grlo der [Engpaß] Engpass
grla/za grlo/z grlom/v grlu Hals-, Kehlkopf-
(bolezen die Halskrankheit, pregled grla z zrcalom die Kehlkopfspiegelung, rak der Kehlkopfkrebs, vnetje die Halsentzündung, Kehlkopfentzündung; za grlo - tableta die Halstablette, zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt; z grlom - težave Halsbeschwerden množina; v grlu - bolečina der Halsschmerz, das Halsweh, piskanje das Kehlkopfpfeifen)
v grlu in der Kehle
v grlo in die Kehle
obtičati v grlu in der Kehle [steckenbleiben] stecken bleiben
figurativno pognati po grlu (zapiti) durch die Gurgel jagen
stiskati v grlu einen Kloß im Hals haben (stiska ga v grlu er hat einen Kloß im Hals)
tiščati v grlu koga (jemandem) den Hals abschnüren
figurativno biti česa do grla sit beim Halse heraushängen (X hängt mir beim Halse heraus)
figurativno na vse grlo aus voller Kehle, aus vollem Halse, lauthals
kričati na vse grlo sich die Kehle/die Lunge ausschreien
namočiti grlo sich die Kehle schmieren

hrb|et moški spol (-ta …) anatomija, živalstvo, zoologija, geografija der Rücken; (hrbtni del) die Rückenpartie; kos mesa: das Rückenstück; lovstvo der Ziemer
gradbeništvo, arhitektura oslovski hrbet der Kielbogen, Karniesbogen
-rücken (gorski Bergrücken, Gebirgsrücken, jezika Zungenrücken, nosu Nasenrücken, noža Messerrücken, jelenji Hirschrücken, knjižni Buchrücken, konjski Pferderücken, oslov Eselsrücken, snežni Schneerücken, srnin Rehrücken, terena Geländerücken)
… hrbta/… za hrbet Rücken-
(kritje die Rückendeckung, širina die Rückenbreite, naslonjalo za hrbet die Rückenlehne, opora die Rückenstütze, bolečina v hrbtu der Rückenschmerz)
šport doskok na hrbet die Schulterlandung
nož v hrbet figurativno der Dolchstoß
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben (tudi figurativno)
kazati komu hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kriti komu hrbet (jemandem) den Rücken decken/[freihalten] frei halten
obrniti hrbet komu/čemu (jemandem/einer Sache) den Rücken kehren, sich abwenden von
upogibati hrbet einen krummen Rücken machen, kot mačka: einen Katzenbuckel machen
skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
spreleteti (mrzlo) po hrbtu (kalt) über den Rücken laufen
za hrbtom hinter dem Rücken
bogu za hrbtom am Arsch der Welt, wo sich die Füchse gute Nacht sagen

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

húd (-a -o)

A) adj.

1. severo, rigoroso

2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

3. ostile

4. furioso, rabbioso (cane)

5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva

6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale

7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco

B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto

insupportable [-pɔrtabl] adjectif neznosen

douleur féminin insupportable neznosna bolečina
enfant masculin insupportable neznosen otrok

inter-clūdō -ere -clūsī -clūsum (inter, claudere)

1. z acc. rei: zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati), preslediti, prestreči (prestrezati), zaskočiti, zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti: cum sibi omnes aditūs interclusos viderent Ci., alicui iter, viam, exitum, perfugia i. Ci., L., C., aditūs (in Ciliciam) parvis praesidiis Ci., alicui fugam, C., Ci. ep., commeatūs Pl., Suet.; pren.: meum reditum flumine sanguinis i. Ci., bonorum civium est intercludere omnes seditionis vias Ci., dolor intercludit vocem L., Iust., i. animam, spiritum L., T., Cu. dušiti, pristinae vitae consuetudo interclusa Ci., defensio interclusa respirat Ci., alicui aditum ad causam i. Ci., creditum Iust., anima interclusa ab dulcedine aquai Lucr. skoraj zadušena zaradi prenaglega zauživanja.

2. z acc. personae: koga prestreči, zajeti: a tergo hostem interclusum reliquit Ci., intercludi in insidiis Ci., Caesarem duobus exercitibus et locorum angustiis facile intercludi posse C., metuo, ne iam intercludamini ut, cum velitis exire, non liceat Ci., intercluso Constantio trans Euphratem Amm.; pren.: itaque intercludor dolore (bolečina me ovira, mi brani), quo minus ad te plura scribam Ci. ep.; intercludere aliquem aliquā re ali ab aliquā re koga ločiti, odtrgati od česa, ne dati mu priti do česa; pogosto lahko slovenimo ta sklad enako kakor sklad i. alicui aliquid: nostros commeatibus intercludere coeperunt C., hostes commeatibus Iust., re frumentariā, itinere, Dyrrachio intercludi C., Caesarem frumento i. C., Ibero L., ab oppido intercludere adversarios C., legiones ab impedimentis interclusae C., aliquem ab exercitu C., a suis L., a castris L., exercitum ab auxilio L., a praesidio C.

intercostal, e, aux [-kɔstal, sto] adjectif medrebrn

douleur féminin intercostale bolečina med rebri

intolérable [-rabl] adjectif neznosen

douleur féminin intolérable neznosna bolečina

iron² [áiən] samostalnik
železo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna
množina okovi
poetično meč, orožje
množina, medicina železna opora za nogo

cast iron lito železo
pig iron surovo železo
sheet iron pločevina
scrap iron staro železo
wrought iron kovno železo
sleng shooting iron revolver
navtika in(to) irons v vetru, ki se ne da obrniti
a will of iron železna volja
a man of iron človek železne volje; trd, nepopustljiv človek
a heart of iron trdo srce
the iron entered into his soul strlo ga je (bolečina)
to put in irons vkovati v železje
to have too many irons in the fire imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkrati
he is made of iron je trdnega zdravja
to rule with a rod of iron (ali with an iron hand) vladati z železno roko
to strike while the iron is hot kovati železo dokler je vroče

jet|ra [é] srednji spol množina (-er)

1. anatomija die Leber, -leber ( medicinacistična Zystenleber, zastojna Stauungsleber)
… jeter/za jetra Leber- ( medicinaabsces der [Leberabszeß] Leberabszess, rak der Leberkrebs, strup za das Lebergift, ciroza die Leberzirrhose, die Leberschrumpfung, die Schrumpfleber, bolezen das Leberleiden, degeneracija die Leberdegeneration, okvara der Leberschaden, die Leberschädigung, vnetje die Leberentzündung, zdravljenje die Lebertherapie)
bolan na jetrih leberkrank
bolečina pri jetrih der Leberschmerz
okvariti jetra eine Leberschädigung verursachen, einen Leberschaden verursachen
učinkovati na jetra zdravila: leberwirksam sein
figurativno iti na jetra auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen

2. živalstvo, zoologija, v kuhinji: die Leber, -leber (gosja Gänseleber, perutninska Geflügelleber, telečja Kalbsleber)
pasteta iz gosjih jeter die Gänseleberpastete

kolk¹ [ô] moški spol (-a …) anatomija das Hüftgelenk, die Hüfte
… kolka Hüftgelenk-
(izpah die Hüftgelenkverrenkung, vnetje Hüftgelenkentzündung)
bolečina v kolku der Hüftschmerz

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.

ledvic|a ženski spol (-e …) anatomija die Niere ( medicinacistična Zystenniere, darovalca Spenderniere, podkvasta Hufeisenniere, povešena Senkniere, zastojna Stauungsniere, zdrknjena Wanderniere)
… ledvice/ledvic Nieren-
(darovalec der Nierenspender, rentgenski posnetek die Nierenaufnahme, bolezen das Nierenleiden, delovanje die Nierentätigkeit, insuficienca Niereninsuffizienz, presaditev die Nierentransplantation, sfrknjenost die Nierenschrumpfung, vnetje die Nierenentzündung)
bolečina v ledvicah der Nierenschmerz
bolan na ledvicah nierenkrank

ledvica samostalnik
ponavadi v množini (del telesa) ▸ veseVsako vnetje ledvic in mehurja zahteva podroben pregled pri zdravniku. ▸ Minden vese- és hólyaggyulladás alapos orvosi kivizsgálást igényel.

ledvičn|i (-a, -o) Nieren- (kamen der Nierenstein, meh das Nierenbecken, pas der Nierenwärmer, pesek der Nierengrieß, bolečina der Nierenschmerz, čašica der Nierenkelch, funkcija die Nierenfunktion)
jed: ledvična pečenka der Nierenbraten

ljubezensk|i [é] (-a, -o) Liebes- (film der Liebesfilm, napoj der Liebestrank, opoj der Liebesrausch, prizor die Liebesszene, roman der Liebesroman, igra das Liebesspiel, izjava die Liebeserklärung, muka die Liebesqual, noč die Liebesnacht, pesem das Liebesgedicht, glasba das Liebeslied, poezija die Liebesdichtung, tragedija die Liebestragödie, zadeva die Liebesangelegenheit, zgodba die Liebesgeschichte, želja der Liebeswunsch, bolečina der Liebesschmerz, gnezdo das Liebesnest, hrepenenje die Liebessehnsucht, pismo der Liebesbrief, razmerje die Liebesbeziehung, das Liebesverhältnis, življenje das Liebesleben, težave množina der Liebeskummer)

lombaire [lɔ̃bɛr] adjectif, anatomie ledni

douleur féminin lombaire bolečina v križu

lūgeō -ēre, lūxī (—) (iz *lougei̯o, indoev. kor. *leug̑-, *leug- lomiti, mučiti, boleti, prim. skr. rujáti lomi, muči, rujā lom, bolečina, bolezen, gr. λευγαλέος, λυγρός žalosten, poguben, lat. lūctus, lit. luĩžis, láužis (z)lom, lúžti lomiti, let. laûzît streti srce, stvnem. loh = nem. Loch)

1. žalovati, tožiti, žalosten biti, tugovati (o žalosti, ki se kaže v glasnem tarnanju in običajnih zunanjih znamenjih; maerēre = otožno, vdano žalovati): luget senatus, maeret equester ordo Ci., laetantur ceteri, luget solus, propter quem ceteri laetantur Ci., lugere pro aliquo Ci. žalovati za kom, lugendi finem facere Ci. = lugere desinere Sen. ph.; brezos.: ad pii rogum fili lugetur Cat.; o stvareh: rami positis lugere videntur frondibus O., campi lugentes (= ἤϑεα λευγαλέα Hes.) V. poljane žalosti (v podzemlju), lugentes lanae Mart. za žalovanje pripravna, žalovalna, lugentia castra Iust.; pt. pr. subst. lūgēns -entis, v pl. lūgentēs -ium, m žalujoči, žalovalec, žalovalci: lugentis habitu Suet., insignia lugentium T.

2. trans. obžalovati koga, kaj, žalovati za kom, nad čim, v žalni obleki (opravi) hoditi za kom: mortem Treboni Ci., matronae annum ut parentem eum luxerunt L., fratrem lugebat ademptum O., positis te frondibus arbos … luxit O., l. aliquem vero desiderio Cu. odkritosrčno, iskreno, damnatos Suet., aliquem per annum Eutr., lugenda vita O.; v gr. skladu: lugendam formae sine virginitate reliquit Pyrenen Sil.; z ACI: Cl., quam (sc. urbem Romam) e suis faucibus ereptam esse luget Ci.; v pass.: lugebere nobis (= a nobis) O. — Soobl. lūgeor -ērī: Prisc.

Opomba: Sinkop. act. pf. lūxtī = luxisti: Cat.