Franja

prisílen (-lna -o) adj. coattivo, coatto, coercitivo, forzato; forzoso:
prisilni ukrepi misure coattive, coercitive
ekon. prisilna likvidacija liquidazione coatta
prisilna izselitev sfratto
prisilno delo lavori forzati
jur. prisilno bivališče domicilio coatto
ekon. prisilni tečaj corso forzoso
prisilno posojilo prestito forzoso
med. prisilna nevroza nevrosi ossessiva
prisilni jopič camicia di forza

provizoričen pridevnik
(začasen; zasilen) ▸ átmeneti, rögtönzött, provizórikusGospod je bil tudi ljubiteljski fotograf in je imel v ozadju prodajalne provizorično temnico. ▸ Az úriember amatőr fotós is volt, és volt egy rögtönzött sötétkamrája a boltja hátsó részében.
Stene ordinacije so provizorične, iz ivernih plošč, sliši se vsaka beseda. ▸ A rendelő falai rögtönzöttek, farostlemezből készültek és minden szó áthallatszik rajtuk.
Prejšnji torek je komisija objavila provizorično različico končnega predloga direktive. ▸ Múlt kedden a Bizottság közzétette az irányelvre vonatkozó végleges javaslat előzetes változatát.

puščávnik hermit; eremite; anchorite, anchoret; recluse

puščavnikov dom, bivališče hermitage

puščávniški (-a -o) adj. di, da eremita, da anacoreta; anacoretico, eremitico:
puščavniška kuta levita
puščavniško bivališče eremo, romitorio

samôten (-tna -o) adj.

1. solo, solitario, isolato, sperduto, remoto, ritirato; pren. solingo:
samotni popotnik viandante solitario
samotna kmetija casolare
pren. samotno bivališče eremitaggio

2. (nenaseljen) deserto:
samoten kraj solitudine; pren. clausura

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

Sēstos in Sēstus -ī, f (Σηστός) Sést(os), mesto v Trakiji ob Helespontu nasproti maloazijskega mesta Abida, rodni kraj in bivališče svečenice Hero (Hero): L., O., MEL., PLIN., LUCAN. Od tod adj.

1. Sēstiacus 3 (Σηστιακός) séstoški, sést(ov)ski: sinus STAT. ali pelagus AUS. = Hellespontus.

2. Sēstus 3 séstoški, sést(ov)ski, iz Sésta izhajajoč (doma): puella O.

3. Sēstias -adis, f séstoška, sést(ov)ska, iz Sésta izhajajoča (doma); kot subst. Sestošánka, Séstijska (= Hero): STAT., SID.

stálen constant, permanent, steady; continual; stable, invariable, unchangeable; (neprestan) continuous; (dohodek) regular; (barva) fast; (odrejen) fixed

stálne cene fixed prices pl
stálno bivališče permanent residence, fixed address
stálno reklo, izraz hackneyed expression

stálen (-lna -o) adj.

1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
stalni izdatki uscite permanenti
vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
stalen značaj carattere stabile
stalna cena prezzo fisso
stalna komisija commissione permanente
stalni gostje ospiti assidui

2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
stalne pritožbe i frequenti reclami

3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
stalno bivališče dimora fissa, domicilio
stalni gost habitué
stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stalna deformacija deformazione permanente
lov. stalna divjad selvaggina stanziale
stalna količina quantitativo stabile
ekon. stalna plača stipendio fisso
stalna pesniška oblika forma poetica stabile
pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
žel. stalna vozovnica biglietto permanente
voj. stalna vojska esercito stanziale
stalni član socio effettivo
mat. stalni člen termine costante
gled. stalni lik maschera
fiz. stalni magnet calamita permanente
gost. stalni menu menù ordinario
lingv. stalni naglas accento fisso
lingv. stalni pridevek attributo permanente
zool. stalni ptič uccello stazionario
šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
anat. stalni zob dente permanente
stalno brenkanje strimpellio
stalno brisanje strofinio
stalno kroženje rigirio
stalno premetavanje sballottio
stalno zbadanje punzecchio
gled. stalno gledališče teatro stabile
stalno plačilo appannaggio

ständig stalen; (dauernd) nenehen, nepretrgan; Adverb stalno, nenehno, nepretrgano; ständiger Vertreter stalni zastopnik; ständiger Wohnsitz stalno bivališče

stationnement [stasjɔnmɑ̃] masculin stacioniranje; parkiranje; bivanje

stationnement autorisé, interdit dovoljeno, prepovedano parkiranje
en stationnement v parkiranju
stationnement unilatéral, bilatéral (dovoljeno) parkiranje na eni, na obeh straneh ulice, ceste
interdiction féminin de stationnement prepoved parkiranja
lieu masculin de stationnement bivališče
parc masculin de stationnement parkirišče

statīvus 3 (stāre)

1. stoječ, mirno stoječ, stalen: aquae Varr. ap. Non., lux Ap. mirno (mirujoče) stanje oz. mirovanje kakega planeta (premičnice); kot voj. t.t.: praesidium stativum Ci., L. razpostavljena (stacionirana) vojna straža, stativa castra ali castra stativa C., S., L., Auct. b. Afr., T. stalni (stacionarni) tabor, (stalno) stanišče (bivališče) vojske; iron. o Veru (Verres), propretorju brez vojske: iste … imperator pulcherrimo Syracusarum loco stativa sibi castra faciebat Ci. je bil stacioniran (ni potoval po provinci kot drugi popretorji); sive stativo sive ambulatorio titulo Tert. = bodisi doma bodisi na potovanju. Od tod subst. statīva -ōrum, n
a) = castra stativa stalni (stacionarni) tabor, (stalno) stanišče (bivališče) vojske, garnizija, garnizon: Stat., stativa ponere L. ali locare Cu. za stalno se utaboriti, postaviti stacionarni (stalni) tabor, stativa habere L., T. — Soobl. statīva -ae, f: Veg., Lamp.
b) postajališče, postaja, ostajališče ali počivališče potujočega človeka: Fr. (ki piše statiba), stativis dies consumuntur Plin.

2. = status trdno določen, fiksiran: feriae Macr.

stȏjnī -ā -ō
1. stolni: Stojni Biograd
2. -o mjesto bivališče

Strophadēs -um, acc. -as, f (Στροφάδες) Strofádi (f) ali Strofáda (m, oboje dual), dva otočka v Jonskem morju jugovzhodno od Zakint(os)a, bivališče Harpij (zdaj Strophadia): V., Val. Fl., Mel., Plin.

Subūra (Suburra) -ae, f Subúra, cesta v najživahnejšem in najhrupnejšem delu Rima, ki je vodila od Avgustovega trga (Foruma) proti Karinam, sicer razvpito bivališče vlačug: Varr., L., Pers., Q., Mart., Iuv., Fest. Od tod adj. Subūrānus (Suburrānus) 3 subúrski: regio Varr., tribus Varr., Ci., Plin., canes H., clivus (= Esquilīnus) Mart., magistra (vlačuga, kurbica) Mart.; subst. Subūrānēnsēs -ium, m Suburán(c)i, preb. Subure: Fest.

Sum-moenium -iī, n (sub in moenia) Sumójnij (Suménij) = Zazidje, Za obzidjem, Izza obzidja, kraj v Rimu, bivališče vlačug: Mart. Od tod adj. Summoeniānus 3 sumójnijski (suménijski) = za obzidjem se nahajajoč, izza obzidja prihajajoč: uxores ali buccae Mart. vlačuge za obzidjem (izza obzidja).

Themiscȳra -ae, f (Θεμίσκυρα) Temiskíra, staro grško mesto v Pontu na ravnini ob izlivu Termodonta, po mitološkem izročilu bivališče Amazonk. Mestno ime se je pozneje preneslo na vse obmestje: Cu., Plin.; isto mesto imenovano tudi Themiscȳrum (Themiscūrum) oppidum Temiskírsko (Temiskúrsko) mesto: Mel. — Od tod adj.

1. Themiscȳraeus 3 (Θεμισκυραῖος) temiskírski, temiskirájski, pri Temiskíri se nahajajoč: luci Amm.

2. Themiscȳrēnus 3 temiskírski, temiskirénski: regio Plin.

3. Themiscȳrius 3 temiskír(ij)ski, pri Temiskíri se nahajajoč: campi Iust.

troglodítski troglodytique

trogloditsko bivališče habitation ženski spol troglodytique

troglodítski troglodítico

trogloditsko bivališče habitación f troglodítica

Tūscus 3 (prim. Etrūscus) túskovski, túskiški, túskijski, etrúr(ij)ski: mare Ci. = Tirensko morje, amnis V., Plin. ali alveus H. = Tibera, dux (= Mezentius) O., eques Mart. = Mecenat, ki je bil potomec etrurskih kraljev, cadi Mart. etrurska vina, semen Tuscum O. pira, pirjevica, vicus Pl., L., Varr., H., T., Mart. Etrurska (Tuskovska) ulica v Rimu med Julijevo baziliko in Kastorjevim svetiščem, bivališče trgovcev s svilo, pa tudi sodrge, zlasti prostitutk; adv. Tūscē túskovsko, túskiško, etrúrsko: Varr. ap. Gell., dicere Gell., subulo Tusce tibicen dicitur Fest. Od tod

1. subst. Tūscī -ōrum, m
a) (sc. agrī) Túskovsko, Túskiško, etrursko podeželsko posestvo Plinija mlajšega: Plin. iun.
b) Tūscī -ōrum, m Túski, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije, ki je obsegala 12, pozneje 15 glavnih plemen, od katerih je imelo vsako svojega predstojnika ali župana, imenovanega „lucumo“. Tuski so sloveli kot vedeževalci (avgurji) in umetniki (etrursko posodje, stebrišča idr.). Ko so si jih Rimljani popolnoma podvrgli, so se postopoma zlili z njimi in počasi izginili iz zgodovine: Varr., L., Ci., Mel.; meton. túskovsko (etrúr(ij)sko) ozemlje, Etrúrija: Varr., in Tuscos abiit L.
c) Tūsca -ae, f Túska, Etrúr(ij)ka, Etruščánka: Iuv.

2. subst. Tūscia -ae, f Túskija, Túskovsko, Etrúrija: Amm., Eutr., Tert.

3. adj. Tūscānicus 3 túskovski, túskiški, tuskánski (tuskániški), etrúr(ij)ski: impluvium Varr., signa Plin., statuae Q., dispositiones Vitr.