Franja

Krumme², das, das Krumme gerade und das Gerade krumm machen delati belo črno in črno belo

kŕven de sang, sanguin

krvno barvilo hémoglobine ženski spol
krvni davek impôt moški spol (ali tribut moški spol) du sang
krvno maščevanje vendetta ženski spol
krvni obtok circulation ženski spol du sang (ali sanguine)
krvni pritisk pression ženski spol (ali tension ženski spol) artérielle, familiarno tension ženski spol
krvna skupina groupe moški spol sanguin
krvna slika (medicina) hémogramme moški spol
krvno sorodstvo consanguinité ženski spol
krvni strdek caillot moški spol (sanguin)
krvno telesce, krvnička globule moški spol du sang (ali sanguin)
rdeče krvno telesce globule rouge du sang, érythrocyte moški spol, hématie ženski spol
belo krvno telesce globule blanc, leucocyte moški spol

kŕven (-vna -o) adj. di, del sangue, sanguigno:
med. krvna preiskava analisi del sangue
anat. krvna žila vena
krvni sorodnik consanguineo
fiziol. krvno barvilo emoglobina
krvno maščevanje vendetta di sangue
krvna plazma plasma sanguigno
fiziol. krvna ploščica piastrina
krvna skupina gruppo sanguigno
krvna slika quadro ematologico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. krvni davek tributo di sangue
fiziol. krvni obtok circolazione del sangue
med. krvni pritisk pressione sanguigna
fiziol. krvni serum siero
med. krvni sladkor zucchero
krvni strdek embolo, trombo
belo, rdeče krvno telesce globulo bianco, leucocita; globulo rosso, eritrocita
hist. krvna odkupnina guidrigildo
med. krvni test (pri revmatoidnem artritisu) reumatest
jur. krvno sorodstvo consanguineità

krvno telesce srednji spol živalstvo, zoologija, medicina das Blutkörperchen (belo weißes, rdeče rotes)

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

lepil|o srednji spol (-a …) der Klebstoff, der Kleber, das Klebemittel; der Kleister, der Leim; (belo/mizarsko Weißleim, disperzijsko Dispersionskleber, dvokomponentno Zweikomponentenkleber, hladno Kaltleim, kontaktno Kontaktkleber, za gumo Gummikleber, za kovino Metallkleber, za les Holzleim, za tapete Tapetenkleister, škrobno Stärkeleim, termoplastično Heißschmelzleim, univerzalno Alleskleber)
…lepila, za lepilo, z lepilom
(plast die Klebstoffschicht, razmaz die Leimverteilung, posoda za der Leimkasten, der Leimkessel, der Leimtopf; tuba z die Klebstofftube)
namazati z lepilom kleistern, einkleistern, bekleistern
nanašanje lepila der Leimauftrag, die Beleimung
nanašati lepilo (na) (etwas) beleimen
nanašalnik za lepilo stroj: die Beleimmaschine
stransko nanašanje lepila die Randbeleimung
namazan z lepilom kleisterig, bekleistert, leimig

leucaspis -pidis, f (gr. λεύκασπις) beloščiten, z belim ščitom: phalanx L. (njeni ščiti so imeli belo ali srebrno polje). — Kot nom. propr. Leucaspis -pidis, m Levkáspis, neki Trojanec: V.

lisast (-a, -o) z manjšimi lisami: gefleckt (belo [weißgefleckt] weiß gefleckt, črno [schwarzgefleckt] schwarz gefleckt, rjavo [braungefleckt] braun gefleckt)
živalstvo, zoologija lisasti dvoplaz Gefleckte Doppelschleiche
rastlinstvo, botanika lisasta mrtva kopriva Gefleckte Taubnessel
Flecken- ( živalstvo, zoologijaskunk der Fleckenskunk, vidra die Fleckenotter); z večjimi lisami: großgefleckt ( živalstvo, zoologijamorska mačka Großgefleckter Katzenhai), gescheckt, scheckig, pisano: buntscheckig; les: maserig; (podoben lisi) fleckförmig; (poln lis) fleckenreich, drobnih: sprenkelig; (umazan) fleckig
lisast les das Maserholz
jabolko zaradi bolezni: stippig
lisasta pasma živine: das Fleckvieh, die fleckige Rasse
| ➞ → marmoriran, marogast, pegast, pikčast

lucero moški spol zvezda danica; ljubček, -bica

lucero del alba, lucero matutino zvezda danica
lucero vespertino zvezda večernica
caballo lucero konj z belo liso na čelu

mádež stain, spot; soil (tudi figurativno), (moralni) blemish, (majhen) speck; (sramotni) slur; mineralogija macula, macle

mádež od čaja a tea stain
brez mádeža stainless, spotless, taintless
poln tintnih mádežev ink-stained
sramotni mádež stigma, pl -s, -mata; taint
očistiti od mádežev to clean stains
odstraniti mádež to remove a stain
to blago bo v dežju dobilo mádeže that material will spot in rain
belo platno dobi hitro mádeže white linen spots easily
izvlekel se je iz zadeve brez mádeža na svojem ugledu he has come out without a stain on his reputation
vreči mádež na... to cast a slur on...
se ta mádež vidi? does this spot show?

Marea (tudi Mareōta) -ae, f (Μαρέα, Μάρεια) Maréja (Mareóta), jezero in mesto ob kanopskem Nilovem izlivu blizu Aleksandrije (zdaj Mariut); tam je rastla vinska trta, iz katere so pridobivali močno belo in rdeče vino. — Od tod adj.

1. Mareōtis -idis (-idos), f (Μαρεῶτις) mareótska, maréjska: vitis V., palus Cu. ali samo Mareotis Lucan. Mareotsko jezero, Libya Plin., tudi samo Mareotis Plin. marejsko (mareotsko) okrožje.

2. Mareōticus 3 mareótski, marêjski pesn. tudi = egipčánski, egíptovski: vitis Col., arva O., labor Mart. egipčanske piramide, cortex Mart. papirjevo drevesce, arbiter (= Busiris) Stat.; subst. Mareōticum -ī, n (sc. vinum) mareótsko vino, mareótec: H. Subst. Mareōtae -ārum, m (Μαρεῶται) Mareóti, Marêjci, preb. mesta Mareje (Mareote): Plin.

maskirn|i (-a, -o) vojska Tarn- (sredstvo das Tarnmittel, barva der Tarnanstrich, die Tarnfarbe, mreža das Tarnnetz, uniforma der Tarnanzug)
belo maskirno ogrinjalo das Schneehemd

mesó viande ženski spol , chair ženski spol

goveje (konjsko, ovčje, svinjsko, telečje) meso viande de bœuf (de cheval, de mouton, de porc, de veau)
kuhano (pečeno) meso viande bouillie (rôtie)
mastno (pusto) meso viande grasse (maigre)
belo meso viande blanche
nasoljeno (prekajeno) meso viande salée (fumée)
zmrznjeno meso viande congelée, frigorifiée
divje meso (medicina) carnosité ženski spol, excroissance charnue
meso postati se faire chair, s'incarner
priti v meso in kri passer dans les habitudes de quelqu'un, devenir une habitude chez quelqu'un

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

mesó carne f

belo (človeško, konjsko, kuhano, pečeno, nasoljeno, pusto, posušeno, sesekljano, brez kosti, mastno, pokvarjeno) meso carne f blanca (humana, de caballo, cocida, asada, salada, magra, seca, picada, sin hueso, grasa, podrida)
ovčje meso (carne f de) cordero m
goveje meso carne de vaca, A carne de res
konservirano meso carne de conserva, carne en lata
zmrznjeno meso carne congelada (ali helada)
divje meso (med) carnosidad f, excrecencia f carnosa
zastrupljenje z mesom (med) botulismo m
meso postati (fig) hacerse carne, encarnarse

meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

meter en la cabeza v glavo vbiti
meter cizaña povzročiti razprtijo
meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
meter miedo navdati s strahom
meter las narices en svoj nos vtikati v
meter la pata blamirati se
meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
meter ruido hrušč delati, razgrajati
meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
meterse en los peligros v nevarnost se podati
meterse en todo povsod svoj nos imeti
meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
meterse fraile postati menih
meterse soldado nastopiti vojaško službo
no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla

mouton [mutɔ̃] masculin koštrun, oven, ovca, jarec; koštrunovina, ovčina; ovčje usnje, ovčje krzno; figuré lahkoveren, slepo ubogljiv, dobrodušen človek; oseba, ki se prilagodi okolici, jo posnema; populaire žimnica; argot sojetnik, ki je policijski vohljač; bel, kosmičast oblak, ovčica; pluriel peneči se valovi; kosmičprahu pod pohištvom

un mouton à cinq pattes fenomenalna oseba
c'est un mouton to je lahkoveren, pasiven človek
doux comme un mouton krotek, blag, mil
saut masculin de mouton, saute-mouton masculin skok čez kozo (igra)
jouer à saute-mouton skakati čez kozo (igra)
chercher un mouton à cinq pattes iskati izredno redko stvar (belo vrano)
être frisé comme un mouton imeti kodraste lase
revenons à nos moutons (figuré) vrnimo se k stvari!

mucca f zool. krava mlekarica
PREGOVORI: anche le mucche nere danno il latte bianco preg. tudi črna krava daje belo mleko; videz vara

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

navdarjen (-a, -o) abgesetzt (belo weiß abgesetzt)