césta (-e) f
1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada
2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada
Zadetki iskanja
- chargé, e [šarže] adjectif obložen, naložen, natovorjen; obremenjen, obtežen; preobložen; otekel (oči); moten, kalen (tekočina)
chargé d'ans star, že v letih
langue féminin chargée obložen, bel jezik
fusil masculin chargé nabita puška
lettre féminin chargée priporočeno denarno pismo
vin masculin chargé motno vino
temps masculin chargé oblačno vreme
chargé masculin d'af faires odpravnik poslov
chargé masculin de cours vseučiliški predavatelj, docent
chargé de dettes zadolžen
avoir l'estomac chargé imeti preobložen želodec
je suis chargé comme un mulet (familier) obložen sem ko mula - chernītēs -ae, m (gr. χερνίτης) hernit, nam neznan bel, slonovi kosti podoben marmor: Plin.
- complimento
A) m poklon (izraz spoštovanja ali občudovanja), čestitka; kompliment:
visita di complimento vljudnostni obisk
ma che bel complimento! iron. prijaznost pa taka!
non fare complimenti odločno, brez okolišenja ravnati
non c'è tempo per i complimenti ni časa za slepomišenje, sprenevedanje
B) pl. inter. čestitamo!, bravo! (tudi iron.):
hai combinato un bel pasticcio: complimenti! lepo si skuhal: bravo! - crayeux, euse [krɛjö, z] adjectif kredast
terrain masculin crayeux kredasto zemljišče
blanc crayeux bel ko kreda
avoir un teint crayeux imeti ko kreda belo polt - cvet samostalnik
1. (del rastline) ▸ virágbel cvet ▸ fehér virágrumen cvet ▸ sárga virágpisan cvet ▸ tarka virágdišeč cvet ▸ illatos virágposušeni cvetovi ▸ száraz virágok, szárított virágokženski cvet ▸ bibemoški cvet ▸ porzócvet kamilice ▸ kamillavirágcvet lipe ▸ hársvirág, hársfavirágcvet se odpre ▸ a virág kinyílikcvet diši ▸ a virág illatozikbiti v polnem cvetu ▸ ifjúsága teljében van
2. (cvetlica; roža) ▸ virágpodariti cvet ▸ virággal lepi meg
3. (najboljši del) ▸ legjava, kiválósága, virágacvet naroda ▸ nemzet legjava, nemzet kiválóságav cvetu življenja ▸ élete virágjában, élete teljébenbiti v cvetu mladosti ▸ kontrastivno zanimivo ifjúsága teljében vanv cvetu let ▸ virágkorát éliVes izvoljeni politični cvet naroda bo moral posvetiti svojo energijo temu vprašanju. ▸ A nemzet összes megválasztott politikus kiválósága ennek a kérdésnek kénytelen szentelni energiáját.
Na prvi pogled ni ravno v cvetu mladosti, kajne? ▸ Első pillantásra nincs éppen az ifjúsága teljében, ugye? - čéden (-dna -o) adj.
1. carino, grazioso, bello:
pren. iron. čedna druščina! bella compagnia!
2. pulito (tudi pren.):
ne prav čeden posel affare poco pulito
3. pren. (precej velik; donosen, dober) bello:
čedno premoženje un bel patrimonio
čedna službica un bell'impiego - čŕn negro
črna borza mercado m negro; fam estraperlo m
črn dan día m nefasto (ali fatal)
črna kava café m solo (ali puro ali sin leche)
črni kontinent continente m negro
črna (garjava) ovca oveja f negra
črna (objavna) deska (tabla) tablón m de anuncios
črna vojska milicia f territorial (ali provincial)
črn kruh pan m moreno
v črnem (v žalovanju) de luto
oblečen (obleči se) v črno vestido (vestirse) de negro
črno bel tisk impresión f (en) blanco y negro
črn zakol sacrificio m (de reses) clandestino
na črno (za)klati sacrificar (ali matar) reses clandestinamente
na črno delati trabajar clandestinamente
na črno trgovati estraperlear
kupiti (prodati) na črni borzi comprar (vender) de estraperlo
delati kot črna živina trabajar como un negro
videti vse črno verlo todo negro; ser pesimista
zadeti v črno (v cilj) dar en el blanco - dà
A) adv.
1. (izraža pritrjevanje) sì:
'Si pripravljen?' 'Da' 'Sei pronto?' 'Sì'
ne reči ne da, ne ne non dire né ai né bai; nicchiare
2. (izraža podkrepitev trditve; izraža domislek) sì, già:
ah, da, zdaj se spomnim ah sì, adesso ricordo
3. (izraža obotavljanje, pomislek) sì
B) subst. inv. sì:
odgovarjam z odločnim da e io rispondo con un bel sì - daffare m invar. delo, posel:
avere un bel daffare imeti veliko dela, biti stalno vprežen - dán (dnéva) m
1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna
2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!
3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba - dêbel (-éla -o)
A) adj.
1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta
2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso
3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano
4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca
B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso - dekoratíven décoratif
dekorativna umetnost les arts décoratifs
dekorativno slikarstvo, kiparstvo peinture ženski spol, sculpture ženski spol décorative
dekorativno učinkovati produire un bel effet - dire*
A) v. tr. (pres. dico)
1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob
2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel
3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede
4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati
5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta
B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega - divertimento m
1. zabava:
parco dei divertimenti zabavišče, lunapark
bel divertimento! zabava pa taka!
buon divertimento! lepo se imej!
2. glasba divertimento (skladba) - dóber (dôbra -o)
A) adj.
1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci
2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore
3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga
4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna
6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona
7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini
8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada
9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene
B) dôbri (-a -o) m, f, n
1.
dobri i buoni
2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!
3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo - durare
A) v. intr. (pres. duro)
1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago
2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape
3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti
B) v. tr.
1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti
2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - édifice [edifis] masculin poslopje, stavba, (pomembna) zgradba; familier človeško telo; figuré struktura, zgradba
édifice public javna zgradba
édifice social družbena struktura
notre hôtel de ville est un bel édifice naša mestna hiša je lepa zgradba
apporter sa pierre à l'édifice dati svoj prispevek nekemu delu
bâtir, construire, élever un édifice zgraditi zgradbo
poser la première pierre d'un édifice položiti prvi kamen za zgradbo - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)
à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz