Franja

Zadetki iskanja

  • tòp vojska cannon, gun, piece of ordnance; (havbica) howitzer

    brzostrelni tòp quick-firing gun
    daljnostrelni tòp long-range gun
    tòpovi pl cannon, artillery, ordnance
    oblegovalni tòp siege gun
    poljski tòp field gun
    protiletalski tòp antiaircraft gun, (pogovorno) ack-ack gun
    protitankovski tòp antitank gun
    tòp, ki se opoldne sam sproži s pomočjo leče cannon-clock
    domet krogle iz tòpa range of a gun
    v dostrelu tòpa within gunshot
    odporen proti strelu iz tòpa cannon-proof
    hrana za tòpove (figurativno) cannon fodder, (arhaično) food for powder
    grmenje tòpov cannonade, roar of cannon, thunder of the guns
    strel iz tòpa gunshot
    obstreljevanje s tòpovi gunfire
    obstreljevati s tòpom to shell, to cannonade, to bombard
    namestiti tòp to post (ali to station) a gun
    ustreliti iz tòpa to fire, to discharge a gun, (s topovi celega boka ladje) to fire a broadside
    streljati, ustreliti s tòpovi komu v pozdrav to fire a salute in someone's honour
  • tórba bag; (krušnjak) haversack; (tornistra) knapsack

    polna tórba bagful (of)
    tórba za orodje, za potrebščine kitbag
    beračeva tórba beggar's bag
    lovska tórba gamebag
    tórba za naboje pouch
    šolska tórba satchel
    ženska tórba handbag, arhaično reticule, (brez ročaja) clutch bag
    tórba s patentno zadrgo zipper bag
  • tovóren cargo(-), freight(-)

    tovórni avto lorry, ZDA truck
    tovórna ladja cargo ship, cargo vessel, freighter
    tovórno letalo freight-carrier
    tovórni konj packhorse, arhaično sumpter, sumpter horse
    tovórni list (ladijski) bill of lading, (letalski) air waybill, (železniški) waybill
    tovórna postaja, tovórni kolodvor freight depot, freight yard
    tovórni vlak VB goods train, ZDA freight train
    tovórni vlek freighter
    tovórno živinče pack animal, arhaično sumpter
    tovórno sedlo packsaddle, arhaično sumpter saddle
  • tráva botanika grass; herb. herbage

    zdravilne tráve medicinal herbs pl, simples pl
    tlačiti trávo (figurativno, živeti) to live
    slišati trávo rasti (figurativno, biti zelo pameten) to hear the grass grow (to be highly intelligent), arhaično to see through (ali far into) a millstone
  • ujéti to catch; to capture; to take (someone) prisoner; to seize

    ujéti koga pri dejanju to catch someone red-handed (ali in the act)
    ujéti v past to trap, arhaično to entrap
    ujéti koga na laži to catch someone out in a lie
    nevihta nas je ujela we were caught in a storm
    noč me je ujela I was overtaken by night (ali darkness)
    ujel sem ga za rokav I caught him by the sleeve
    niti ene ribe ni ujel he did not catch a single fish
    naša mačka je ujela dve miši our cat has caught two mice
    biti ujet, ujeti se to be caught, to get caught
    bil je ujet vojska he was taken prisoner
    bil sem ujet med umikom I was taken prisoner during the retreat
    tatu so ujeli the thief has been caught
  • ukázati ukazováti to order; to command; to give orders; to bid; to tell

    ukazali so nam, naj takoj krenemo na pot they ordered us to start at once
    ukazali so mu, naj pride they told him to come, arhaično they bade him come
    stori, kot ti je ukazano! do as you are told!
  • Ukrajína geografija the Ukraine

    Ukrajínec, ukrajínski; ukrajínščina Ukrainian, the Ukrainian language; arhaično Little Russian
  • ulovíti to catch; to catch hold (of), to take hold of; (prijeti, aretirati) to arrest

    ulovíti v past to trap, arhaično to entrap
    ulovíti v zanko to ensnare
  • ušésa ears pl

    do ušésa up to the ears
    preko ušésa over (head and) ears
    do ušés zaljubljen head over heels in love
    šumenje v ušésih buzzing in the ears, medicina tinnitus
    ušésa me bolijo I have (the) earache
    naleteti na gluha ušésa to find (to fall on) deaf ears
    moja svarila so naletela na gluha ušésa my warnings fell on deaf ears
    preko ušés je zadolžen he is up to his eyes (ali ears) in debt
    napeti, napenjati ušésa to prick up (ali to strain) one's ears
    naviti komu ušésa to warm someone's ears
    povleči koga za ušésa to pull (ali to tug) someone's ears
    poslušati na vsa ušésa (figurativno) to be all ears
    prišlo mi je na ušésa it came to my hearing
    pridigati gluhim ušésom to fall on deaf ears
    konj striže z ušési the horse twitches his ears
    vleči na ušésa to prick up one's ears
    zamašiti, mašiti si ušésa to stop (up) one's ears
    zardeti do ušés to blush to the roots of one's hair; to blush to one's ears
    v ušésih mi zveni, šumí my ears are ringing (ali are burning)
    stene imajo ušésa (figurativno) the walls have ears, arhaično little pitchers have long ears
  • vál wave; (velik) billow

    brez valov (miren) waveless
    vál za válom, v zaporednih válovih wave after wave
    válu podoben wavelike
    gibanje válov undulation, wave motion
    kopanje v válovih bathing in a bath with artificial waves
    jezdec na válovih surf rider
    butanje válov surf, breaking of waves
    udarci válov pounding, crashing of waves
    greben, vrh vála crest of a wave
    vál mraza cold snap, cold spell
    vál vročine heat wave, hot spell
    igračka válov (figurativno) play of waves
    vál ogorčenja a wave of indignation
    vál stavk a wave of strikes
    dolgi (srednji, kratki) válovi radio long (medium, short) waves
    morski válovi billows pl
    majhen vál ripple, wavelet
    obalni vál breaker
    dolg vál roller
    válovi pl heavy seas pl
    penasti válovi white horses pl, whitecaps, arhaično skipper's daughters pl
    svetlobni válovi light waves pl
    zvočni válovi sound waves pl
    modulacijski vál wave of modulation
    delati, gnati válove, dvigati se v válovih to rise in waves
    válovi butajo ob skale the waves beat against the rocks
    naravnati radio na določeni vál to tune in to a certain wavelength
    dolžina vála radio wavelength
    točno na válu radio on the beam
  • včéraj yesterday

    včéraj zvečer (sinoči) yesterday evening, last night
    včéraj zjutraj yesterday morning, pesniško arhaično yestermorn
    včéraj teden yesterday week
    šele včéraj only yesterday
    nisem včéraj prišel na svet (figurativno) I wasn't born yesterday
  • včérajšnji yesterday's

    včérajšnji dan yesterday
    ves včérajšnji dan all yesterday, the whole of yesterday
    včérajšnji časopis yesterday's paper
    včérajšnji večer yesterday evening, pesniško arhaično yestereve, yestereven, yester e'en
  • večér (od 17. do 22. ure) evening, (od 22. ure) night

    dober večér! good evening!
    večér pred praznikom eve
    božični večér Christmas Eve
    novoletni večér New Year's Eve
    preživeti večér v zabavi (= krokati) to make a night of it
    proti večéru towards evening
    danes večér this evening, tonight
    delati od jutra do večéra to work from morning till night (arhaično from morn till eve)
    večér se dela it is growing dark, night is approaching
    lepega jesenskega večéra one fine autumn evening
  • védeti to know; to be aware (of); to realize

    zanesljivo védeti to be positive about
    védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
    dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
    vem za nekoga, ki... I know of someone who...
    kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
    ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
    pa še kako dobro to vem! don't I know it!
    bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
    on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
    ne védeti za kaj to be ignorant of something
    rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
    ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
    védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
    nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
    védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
    kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
    to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
    influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
    védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
    človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
    kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
    ali še veš? do you remember?
    ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn
  • vénec wreath; garland

    rožni vénec religija rosary, beads pl
    moliti rožni vénec to say the rosary, arhaično to tell one's beads
    pogrebni vénec funeral wreath
    zmagovalni vénec conqueror's crown
    položiti vénec na grob to lay a wreath on someone's grave
    splesti vénec to weave a garland
  • veríga chain; figurativno (niz) chain, series, sequence

    člen veríge link (of a chain)
    na verígi chained
    pes na verígi bandog, watchdog
    gorska veríga mountain range
    merilna veríga surveyor's chain
    snežna veríga (za avto) snow chain, tyre chain, nonskid chain
    kolo na verígo chain wheel
    most na verígah suspension bridge
    dati v veríge (vkleniti) koga to put someone in irons
    dati na verígo, -e to chain (up)
    delati v verígi to form a chain
    prikleniti, privezati na verígo to chain up
    povezati z verígo to chain, arhaično to concatenate
    kaznjenec v verígah convict confined in chains
  • vložíti to put in; to lay in; to insert in; (investirati) to invest; (denar v banko) to deposit; (sadje) to preserve (fruit); (v igro) to stake

    vložíti film v fotoaparat to fill, to load a camera
    vložíti v kis to pickle
    vložíti prihranke v... to put one's savings into...
    vložíti priziv to appeal, to file (ali to lodge) an appeal, to give notice of appeal
    vložíti interpelacijo to table a motion
    vložíti obtožnico to file a charge
    vložíti prošnjo (pritožbo, zahtevo, protest) to put in (ali to make, to lodge) an application (a complaint against, a claim, a protest against)
    vložíti mnogo truda to make every effort, to spare no effort, to take great pains, to exert oneself, arhaično to bestow great pains (v kaj on, upon something)
    vložíti dobro besedo za... to put in a good word for...
    vložíti zahtevo za povzročeno škodo, za odškodnino to put in a claim for damages
    vložíti protest proti... to enter a protest against...
    vložíti prošnjo to make an application, to present a petition
    vložíti tožbo proti komu to bring an action against someone
    vložíti veto to veto
  • vnéma zeal; eagerness; fervour, fervency; ardour; zealousness

    z vnémo zealously
    poln vnéme full of zeal
    prevelika vnéma excessive zeal
    njegova vnéma za učenje his eagerness for learning
    (po)kazati izredno, pretirano vnémo to make a great show of zeal
    delati z vnémo to work enthusiastically, arhaično to labour zealously
    (po)kazati vnémo za svoje delo to show enthusiasm for one's work
    goreti od vnéme to burn with zeal
    z vso vnémo se lotiti (česa) to put one's back into (something)
    zmanjšati komu vnémo to dampen someone's ardour
  • vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

    po vólji at will, at pleasure
    proti moji (lastni) vólji against my (own) will
    proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
    po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
    za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
    slabe vólje moody
    svobodna vólja free will
    iz lastne vólje of one's own volition
    zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
    drage vólje most willingly
    železna vólja iron will
    po lastni vólji of one's own will (ali accord)
    ljudje dobre vólje men of good will
    biti na vóljo to be at hand
    biti komu na vóljo to be at someone's disposal
    biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
    če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
    ni me vólja I don't care
    slabe vólje je he is out of humour
    nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
    pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
    stori po svoji vólji! do as you like!
    to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
    storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
    spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
    spravil me je v slabo vóljo he made me cross
    on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
    pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
    on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
    pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
    nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
    on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
    svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
    kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
    zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!
  • vóz carriage, cart; car; (tovorni) lorry; wag(g)on; (kočija) coach

    Veliki vóz astronomija the Great Bear, Charles's Wain (ali the Wain, arhaično Arthur's Wain), the Plough (ZDA Plow), ZDA pogovorno the (Big) Dipper
    Mali vóz astronomija the Little Bear, ZDA the Little Dipper, arhaično the Cynosure
    poln vóz cartload, cartful
    jedilni vóz (železniški) dining car, diner
    lojtrski vóz rack waggon, spar waggon
    oklopni vóz armoured car
    pogrebni vóz hearse
    poštni vóz (železniški) mailcoach, (nekdaj) stagecoach
    prtljažni vóz luggage van
    spalni vóz sleeping car, sleeper
    železniški vóz railway carriage, ZDA railroad car
    vóz za prevoz pohištva furniture van
    vpreči vóz pred konja (figurativno) to put the cart before the horse