tòp vojska cannon, gun, piece of ordnance; (havbica) howitzer
brzostrelni tòp quick-firing gun
daljnostrelni tòp long-range gun
tòpovi pl cannon, artillery, ordnance
oblegovalni tòp siege gun
poljski tòp field gun
protiletalski tòp antiaircraft gun, (pogovorno) ack-ack gun
protitankovski tòp antitank gun
tòp, ki se opoldne sam sproži s pomočjo leče cannon-clock
domet krogle iz tòpa range of a gun
v dostrelu tòpa within gunshot
odporen proti strelu iz tòpa cannon-proof
hrana za tòpove (figurativno) cannon fodder, (arhaično) food for powder
grmenje tòpov cannonade, roar of cannon, thunder of the guns
strel iz tòpa gunshot
obstreljevanje s tòpovi gunfire
obstreljevati s tòpom to shell, to cannonade, to bombard
namestiti tòp to post (ali to station) a gun
ustreliti iz tòpa to fire, to discharge a gun, (s topovi celega boka ladje) to fire a broadside
streljati, ustreliti s tòpovi komu v pozdrav to fire a salute in someone's honour
Zadetki iskanja
- tórba bag; (krušnjak) haversack; (tornistra) knapsack
polna tórba bagful (of)
tórba za orodje, za potrebščine kitbag
beračeva tórba beggar's bag
lovska tórba gamebag
tórba za naboje pouch
šolska tórba satchel
ženska tórba handbag, arhaično reticule, (brez ročaja) clutch bag
tórba s patentno zadrgo zipper bag - tovóren cargo(-), freight(-)
tovórni avto lorry, ZDA truck
tovórna ladja cargo ship, cargo vessel, freighter
tovórno letalo freight-carrier
tovórni konj packhorse, arhaično sumpter, sumpter horse
tovórni list (ladijski) bill of lading, (letalski) air waybill, (železniški) waybill
tovórna postaja, tovórni kolodvor freight depot, freight yard
tovórni vlak VB goods train, ZDA freight train
tovórni vlek freighter
tovórno živinče pack animal, arhaično sumpter
tovórno sedlo packsaddle, arhaično sumpter saddle - tráva botanika grass; herb. herbage
zdravilne tráve medicinal herbs pl, simples pl
tlačiti trávo (figurativno, živeti) to live
slišati trávo rasti (figurativno, biti zelo pameten) to hear the grass grow (to be highly intelligent), arhaično to see through (ali far into) a millstone - ujéti to catch; to capture; to take (someone) prisoner; to seize
ujéti koga pri dejanju to catch someone red-handed (ali in the act)
ujéti v past to trap, arhaično to entrap
ujéti koga na laži to catch someone out in a lie
nevihta nas je ujela we were caught in a storm
noč me je ujela I was overtaken by night (ali darkness)
ujel sem ga za rokav I caught him by the sleeve
niti ene ribe ni ujel he did not catch a single fish
naša mačka je ujela dve miši our cat has caught two mice
biti ujet, ujeti se to be caught, to get caught
bil je ujet vojska he was taken prisoner
bil sem ujet med umikom I was taken prisoner during the retreat
tatu so ujeli the thief has been caught - ukázati ukazováti to order; to command; to give orders; to bid; to tell
ukazali so nam, naj takoj krenemo na pot they ordered us to start at once
ukazali so mu, naj pride they told him to come, arhaično they bade him come
stori, kot ti je ukazano! do as you are told! - Ukrajína geografija the Ukraine
Ukrajínec, ukrajínski; ukrajínščina Ukrainian, the Ukrainian language; arhaično Little Russian - ulovíti to catch; to catch hold (of), to take hold of; (prijeti, aretirati) to arrest
ulovíti v past to trap, arhaično to entrap
ulovíti v zanko to ensnare - ušésa ears pl
do ušésa up to the ears
preko ušésa over (head and) ears
do ušés zaljubljen head over heels in love
šumenje v ušésih buzzing in the ears, medicina tinnitus
ušésa me bolijo I have (the) earache
naleteti na gluha ušésa to find (to fall on) deaf ears
moja svarila so naletela na gluha ušésa my warnings fell on deaf ears
preko ušés je zadolžen he is up to his eyes (ali ears) in debt
napeti, napenjati ušésa to prick up (ali to strain) one's ears
naviti komu ušésa to warm someone's ears
povleči koga za ušésa to pull (ali to tug) someone's ears
poslušati na vsa ušésa (figurativno) to be all ears
prišlo mi je na ušésa it came to my hearing
pridigati gluhim ušésom to fall on deaf ears
konj striže z ušési the horse twitches his ears
vleči na ušésa to prick up one's ears
zamašiti, mašiti si ušésa to stop (up) one's ears
zardeti do ušés to blush to the roots of one's hair; to blush to one's ears
v ušésih mi zveni, šumí my ears are ringing (ali are burning)
stene imajo ušésa (figurativno) the walls have ears, arhaično little pitchers have long ears - vál wave; (velik) billow
brez valov (miren) waveless
vál za válom, v zaporednih válovih wave after wave
válu podoben wavelike
gibanje válov undulation, wave motion
kopanje v válovih bathing in a bath with artificial waves
jezdec na válovih surf rider
butanje válov surf, breaking of waves
udarci válov pounding, crashing of waves
greben, vrh vála crest of a wave
vál mraza cold snap, cold spell
vál vročine heat wave, hot spell
igračka válov (figurativno) play of waves
vál ogorčenja a wave of indignation
vál stavk a wave of strikes
dolgi (srednji, kratki) válovi radio long (medium, short) waves
morski válovi billows pl
majhen vál ripple, wavelet
obalni vál breaker
dolg vál roller
válovi pl heavy seas pl
penasti válovi white horses pl, whitecaps, arhaično skipper's daughters pl
svetlobni válovi light waves pl
zvočni válovi sound waves pl
modulacijski vál wave of modulation
delati, gnati válove, dvigati se v válovih to rise in waves
válovi butajo ob skale the waves beat against the rocks
naravnati radio na določeni vál to tune in to a certain wavelength
dolžina vála radio wavelength
točno na válu radio on the beam - včéraj yesterday
včéraj zvečer (sinoči) yesterday evening, last night
včéraj zjutraj yesterday morning, pesniško arhaično yestermorn
včéraj teden yesterday week
šele včéraj only yesterday
nisem včéraj prišel na svet (figurativno) I wasn't born yesterday - včérajšnji yesterday's
včérajšnji dan yesterday
ves včérajšnji dan all yesterday, the whole of yesterday
včérajšnji časopis yesterday's paper
včérajšnji večer yesterday evening, pesniško arhaično yestereve, yestereven, yester e'en - večér (od 17. do 22. ure) evening, (od 22. ure) night
dober večér! good evening!
večér pred praznikom eve
božični večér Christmas Eve
novoletni večér New Year's Eve
preživeti večér v zabavi (= krokati) to make a night of it
proti večéru towards evening
danes večér this evening, tonight
delati od jutra do večéra to work from morning till night (arhaično from morn till eve)
večér se dela it is growing dark, night is approaching
lepega jesenskega večéra one fine autumn evening - védeti to know; to be aware (of); to realize
zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn - vénec wreath; garland
rožni vénec religija rosary, beads pl
moliti rožni vénec to say the rosary, arhaično to tell one's beads
pogrebni vénec funeral wreath
zmagovalni vénec conqueror's crown
položiti vénec na grob to lay a wreath on someone's grave
splesti vénec to weave a garland - veríga chain; figurativno (niz) chain, series, sequence
člen veríge link (of a chain)
na verígi chained
pes na verígi bandog, watchdog
gorska veríga mountain range
merilna veríga surveyor's chain
snežna veríga (za avto) snow chain, tyre chain, nonskid chain
kolo na verígo chain wheel
most na verígah suspension bridge
dati v veríge (vkleniti) koga to put someone in irons
dati na verígo, -e to chain (up)
delati v verígi to form a chain
prikleniti, privezati na verígo to chain up
povezati z verígo to chain, arhaično to concatenate
kaznjenec v verígah convict confined in chains - vložíti to put in; to lay in; to insert in; (investirati) to invest; (denar v banko) to deposit; (sadje) to preserve (fruit); (v igro) to stake
vložíti film v fotoaparat to fill, to load a camera
vložíti v kis to pickle
vložíti prihranke v... to put one's savings into...
vložíti priziv to appeal, to file (ali to lodge) an appeal, to give notice of appeal
vložíti interpelacijo to table a motion
vložíti obtožnico to file a charge
vložíti prošnjo (pritožbo, zahtevo, protest) to put in (ali to make, to lodge) an application (a complaint against, a claim, a protest against)
vložíti mnogo truda to make every effort, to spare no effort, to take great pains, to exert oneself, arhaično to bestow great pains (v kaj on, upon something)
vložíti dobro besedo za... to put in a good word for...
vložíti zahtevo za povzročeno škodo, za odškodnino to put in a claim for damages
vložíti protest proti... to enter a protest against...
vložíti prošnjo to make an application, to present a petition
vložíti tožbo proti komu to bring an action against someone
vložíti veto to veto - vnéma zeal; eagerness; fervour, fervency; ardour; zealousness
z vnémo zealously
poln vnéme full of zeal
prevelika vnéma excessive zeal
njegova vnéma za učenje his eagerness for learning
(po)kazati izredno, pretirano vnémo to make a great show of zeal
delati z vnémo to work enthusiastically, arhaično to labour zealously
(po)kazati vnémo za svoje delo to show enthusiasm for one's work
goreti od vnéme to burn with zeal
z vso vnémo se lotiti (česa) to put one's back into (something)
zmanjšati komu vnémo to dampen someone's ardour - vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind
po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done! - vóz carriage, cart; car; (tovorni) lorry; wag(g)on; (kočija) coach
Veliki vóz astronomija the Great Bear, Charles's Wain (ali the Wain, arhaično Arthur's Wain), the Plough (ZDA Plow), ZDA pogovorno the (Big) Dipper
Mali vóz astronomija the Little Bear, ZDA the Little Dipper, arhaično the Cynosure
poln vóz cartload, cartful
jedilni vóz (železniški) dining car, diner
lojtrski vóz rack waggon, spar waggon
oklopni vóz armoured car
pogrebni vóz hearse
poštni vóz (železniški) mailcoach, (nekdaj) stagecoach
prtljažni vóz luggage van
spalni vóz sleeping car, sleeper
železniški vóz railway carriage, ZDA railroad car
vóz za prevoz pohištva furniture van
vpreči vóz pred konja (figurativno) to put the cart before the horse