Franja

Zadetki iskanja

  • pogoréti (-ím) perf. intr.

    1. bruciare, andare in fiamme

    2. pren. fallire, fare fiasco; andare a monte:
    klavrno pogoreti fallire miseramente
    pogoreti pri volitvah essere battuti alle elezioni
  • poizvédba (-e) f indagine, inchiesta, investigazione; informazione:
    po njegovih poizvedbah se bo to zgodilo še danes stando alle sue informazioni, il fatto dovrebbe accadere oggi
  • poklícati (-klíčem) perf. ➞ klicati

    1. chiamare, richiamare:
    poklicati nazaj revocare, richiamare, chiamare indietro

    2. invitare; convocare:
    sodišče ga je poklicalo za pričo è stato convocato dal tribunale in veste di testimone

    3. chiamare, mandare per:
    poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico

    4. chiamare, svegliare

    5. (po telefonu) chiamare, telefonare, dare un colpo di telefono

    6. pren. predestinare; rel.
    Bog ga je poklical k sebi Dio l'ha chiamato a sé
    poklicati koga na svatbo invitare qcn. alle nozze
  • pokolênje (-a) n star. (rod, generacija) generazione; leva:
    svet, ki ga zapuščamo bodočim pokolenjem il mondo che lasciamo alle future generazioni
    mlajše pokolenje slikarjev le nuove leve di pittori
  • pokonča|ti1 (-m)

    1. (uničiti) vernichten; (razdejati) zerstören

    2. (ubiti, pobiti) töten; erledigen; z milostnim strelom: den [Gnadenschuß] Gnadenschuss geben, lovstvo žival: den [Fangschuß] Fangschuss geben, den Fang geben
    biblično: vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani alle, die zum Schwert greifen, werden durch das Schwert umkommen

    3. mrčes: vertilgen
  • pokorávati (-am) | pokoríti (-ím)

    A) imperf., perf. sottomettere, assoggettare

    B) pokorávati se (-am se) | pokoríti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. ubbidire, adempiere; ottemperare; assoggettarsi:
    pokoriti se staršem ubbidire ai genitori
    pokoravati se zakonom ottemperare, conformarsi alle leggi
    pokoriti se ukazom nekoga assoggettarsi agli ordini di qcn.

    2. espiare; purgare:
    pokoriti se za grehe espiare i peccati; ekst. purgare le colpe
    pokoriti se za mladostne grehe espiare i propri errori giovanili

    3.
    pokoriti si koga ridurre qcn. all'ubbidienza
  • poln1 [ou̯] (-a, -o) voll (kozarec ein volles Glas, lonec ein voller Topf)
    nabito poln gestopft voll, gesteckt voll, prall, prallvoll, zum Bersten voll
    poln do roba/vrha gestrichen voll, randvoll
    biti do vrha poln randvoll sein, da teče čez: überlaufen
    napol poln [halbvoll] halb voll
    na tričetrt poln [dreiviertel] drei viertel voll
    (polne postave) vollschlank, füllig
    poln tank eine Tankfüllung
    polna ura eine volle Stunde, eine geschlagene Stunde, bije: die volle Stunde
    polno ime der Vollname, voller Name (s polnim imenom mit vollem Namen)
    imeti polne roke die Hände voll haben, dela ipd.: alle Hände voll haben
    v polni meri in vollem Maße
    v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
    v polnem razcvetu in voller Blüte, in Hochblüte
    v polnem razmahu in vollem Gange, auf vollen Tour laufen
    s polno paro mit Volldampf, mit Hochdruck, delati: auf Hochtouren laufen/sein
    s polnnimi jadri mit vollen Segeln
    s polnimi pljuči vdihavati: in vollen Zügen
    figurativno imeti poln gobec das Maul vollnehmen
    mera je polna das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
    imeti polno glavo den Kopf voll haben
    obratovati s polno kapaciteto ausgelastet sein
    polno izoblikovan durchgebildet, voll ausgebildet
    voll- (zaposlen vollbeschäftigt, zavarovan vollversichert)
  • pomoli|ti1 (-m) moliti strecken, naprej: vorstrecken, komu - pod nos ipd.: entgegenstrecken, ven hinausstrecken, ven herausstrecken, hervorstrecken; halten, kam, tja: hinhalten, pod nos: vorhalten, ven: hinaushalten
    figurativno pomoliti vse štiri od sebe alle Viere von sich strecken, sich niederstrecken
  • pomotíti (-im)

    A) perf. disturbare

    B) pomotíti se (-im se)

    1. perf., refl. sbagliare, commettere, fare uno sbaglio; commettere, fare un errore:
    če se ne motim se non sbaglio, salvo errore

    2. knjiž.
    od hudega se mu je pomotilo in seguito alle sventure finì col perdere il senno
    od udarcev se mu je pomotilo v glavi per i colpi ricevuti gli venne il capogiro
  • ponoči [ô] in der Nacht, zur Nachtzeit, bei Nacht, redno: nachts
    ponoči ob dveh nachts um zwei (Uhr)
    pozno ponoči spät in der Nacht, in den frühen Morgenstunden, spät nachts, spätnachts
    za ponoči für die Nachtzeit
    človek, ki dela ponoči der Nachtarbeiter
    ponoči cvetoča rastlina der Nachtblüher
    cveteti ponoči ein Nachtblüher sein
    ponoči so vse mačke črne bei Nacht sind alle Katzen grau
  • popusti|ti1 (-m) popuščati (pojemati) napetost, veter, bolečina: nachlassen, abebben; moči: erlahmen; veter: abflauen
    človeku popustijo živci der Kragen platzt einem
    jez je popustil es kam zu einem Deichbruch
    če vse popusti wenn alle Stricke reißen
  • poruši|ti (-m) rušiti zerstören; z razbijanjem: zertrümmern; sistematično, s stroji: abreißen, niederreißen; vojska mesto: in Schutt und Asche legen, in Trümmer legen
    porušiti ravnotežje (etwas) aus dem Gleichgewicht bringen
    figurativno porušiti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrechen, alle Schiffe hinter sich verbrennen
  • poskúsiti (-im) | poskúšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. provare, tentare, cercare di:
    poskusiti odpreti vrata cercare di aprire la porta
    poskusiti nemogoče tentare l'impossibile

    2. (narediti, delati kaj, da se ugotovi ustreznost) provare:
    voda ni mrzla, kar poskusi l'acqua non è fredda: prova

    3. (narediti, delati, da se ugotovijo bistvene lastnosti) sperimentare:
    poskusiti zdravilo na ljudeh sperimentare il farmaco sulla gente
    pren. poskusiti srečo tentare la fortuna
    poskusiti še ni greh tentare, provare non nuoce
    marsikaj poskusiti v življenju avere alle spalle una vita travagliata

    B) poskúsiti se (-im se) | poskúšati se (-am se) perf., imperf., refl. provarsi, cimentarsi in; misurarsi:
    poskušati se v pisanju cimentarsi nella scrittura, nel racconto
  • poslováti (-újem) imperf. intr. lavorare, operare; essere in funzione; aprire:
    podjetje posluje dobro, uspešno l'impresa lavora bene, con profitto, l'impresa è redditizia
    poslovati z izgubo lavorare in perdita
    banka posluje od devetih naprej la banca apre alle nove
  • poslúšnost (-i) f

    1. (ubogljivost) ubbidienza, docilità

    2. (pokornost) ubbidienza, acquiescenza; lealtà:
    prisiliti koga k poslušnosti ridurre uno all'ubbidienza
    slepa poslušnost (pokorščina) ubbidienza cieca, assoluta, passiva, pronta
    poslušnost zakonom lealismo, ubbidienza alle leggi
  • pot|a [ó] srednji spol množina
    kriva pota krumme Wege, Abwege (zaiti na kriva pota auf Abwege geraten, auf die schiefe Bahn geraten)
    lastna pota eigene Wege (hoditi lastna pota eigene Wege gehen, samo figurativno aus der Reihe fallen/tanzen)
    tihotapska pota Schmugglerpfade množina
    (sitnosti) Läufereien množina (nepotrebna unnötige Läufereien)
    |
    figurativno vsa pota vodijo v Rim alle/viele Wege führen nach Rom
  • potréba (-e) f bisogno; knjiž. bisogna; necessità; fabbisogno; occorrenza; esigenza:
    čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju sentire, avere bisogno di cibo, di sonno
    duševne, telesne potrebe i bisogni spirituali, fisici
    pokriti potrebe po nečem coprire il fabbisogno di qcs.
    usklajevati proizvodnjo s potrebami tržišča adeguare la produzione alle esigenze del mercato
    po potrebi all'occorrenza, in caso di bisogno
    iz potrebe per necessità, per bisogno
    evf. opraviti potrebo fare i propri bisogni
  • povérjenik (-a) | -íca (-e) m, f

    1. delegato (-a); incaricato (-a)

    2. adm. (vodja poverjeništva) assessore:
    poverjenik za finance assessore alle finanze
    sindikalni poverjenik delegato sindacale
  • povíšati (-am) | poviševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. innalzare, alzare, elevare:
    povišati glas alzare la voce

    2. aumentare, accrescere, rialzare:
    povišati cene aumentare i prezzi
    šport. povišati vodstvo accrescere il distacco

    3. (povzdigniti, povzdigovati) avanzare; pren. promuovere, elevare; esaltare:
    povišati koga avanzare qcn. di grado
    povišati koga v generala promuovere qcn. a generale
    poviševati koga do nebes levare qcn. alle stelle
    PREGOVORI:
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) povíšati se (-am se) | poviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. pren. aumentare, crescere:
    povišujejo se stroški zdravljenja crescono i costi delle cure mediche

    2.
    poviševati se s čim vantarsi, gloriarsi di qc.
  • pozív (-a) m

    1. voj. chiamata:
    mobilizacijski poziv chiamata alle armi
    poziv na nabor leva; cartolina precetto

    2. chiamata; chiama, appello; invito:
    telefonski poziv chiamata telefonica
    poziv k sodelovanju appello, invito alla collaborazione

    3. incitamento:
    poziv k uporu, na boj incitamento alla rivolta, a combattere

    4. jur.
    poziv na sodišče citazione; mandato di comparizione
    dekle na poziv ragazza squillo