Vid moški spol (-a …) Vitus, Veit
sv. Vida ples (Vidov ples) medicina der Veitstanz
Zadetki iskanja
- Vitus [váitəs] samostalnik
Vid
St. Vitus's dance vidov ples, vidovica, sv. Vida ples - vocable [vokabl] masculin
1. beseda
un vocable nouveau nova beseda
2. ime cerkvenega patrona
église féminin sous le vocable de Saint Jean cerkev, ki ima sv. Janeza za patrona
vocable étranger tuja beseda - vulgō1 (starejše volgō) -āre -āvī -ātum (vulgus, volgus) spraviti (spravljati) med ljudi, od tod
1. povsod (na vse strani) širiti, razširiti (razširjati), posplošiti (posploševati), vsem (vsakemu) narediti (delati) dostopno, podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), na vse (na vsakega) raztegniti (raztezati, raztegovati): vehicula vulgata usu Cu. v splošno navado (rabo) prišla, ministeriaque … ac contagio ipsa volgabant morbos L., cum consulatum vulgari viderent L., non vulgari modo cum infimis … summum imperium L., doni vulgari laudem L., Verginius rem non vulgabat L. ni razširjal = je omejeval; z dat.: quae navis umquam in flumine publico tam vulgata omnibus quam istius aetas Ci. v splošno rabo prepuščena (z namigom na pomen, naveden spodaj pod št. 2.); o spisih = objaviti (objavljati), izda(ja)ti, priobčiti (priobčati, priobčevati): vulgare librum Q., quos libros … redemisse se dicit vulgandosque curasse nomine auctoris Suet., carmina incertis auctoribus vulgata T., nondum vulgata … carmina Mart., editio vulgata Hier. Vulgata (Hieronimov latinski prevod Sv. pisma, ki so ga potrdile najvišje cerkvene oblasti); na vprašanje kam? z in z acc.: in vulgum vulgat Varr. ap. Non., munus vulgatum ab civibus abisse in socios L., vulgatique contactu in homines morbi L., contagium morbi etiam in alios vulgatum est Cu.; pren.: vitiorum commercium vulgavere in exteras gentes Cu., cum orta licentia a paucis … in omnes se repente vulgasset Cu., quae (sc. commissa) volgata in omnem exercitum L. ko bi … okužili vso vojsko; redko s per: non quod ego volgari facinus per omnes velim L. da se raztegne na vse; med.: vulgari cum privatis L. družiti (pajdašiti) se z vsakim zasebnikom.
2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) prepustiti (prepuščati) v uporabo, da(ja)ti, vsem ali splošno dopustiti (dopuščati), (vsem) nastaviti (nastavljati): ut ferarum prope ritu vulgentur concubitus plebis patrumque L., corpus pretio vulgare Aur.
3. razglasiti (razglašati), oglasiti (oglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), objaviti (objavljati), v pass. razglasiti (razglašati) se, razširiti (razširjati) se, razvedeti se ipd.: quia sic te volgo volgem Pl., vulgare famam interfecti regis L., acta Cu. raznesti, izblebetati, obductum verbis volgare dolorem V., ita famā Persae vulgaverant Cu., haec atque talia vulgantibus T., nonne hoc vestra voce vulgatum est? Ci., quae volgata sermonibus erant L., vulgatur deinde rumor duas deesse tabulas L., rumor temere vulgatus Cu.; z ACI: idoneis auctoribus fama vulgavit Alexandrum cum omnibus copiis, quamcumque ipse adisset regionem, petiturum Cu., fabulam, quae obiectum leoni a rege Lysimachum temere vulgavit, … ortam esse crediderim Cu., volgatumque (sc. est) per omnes ordines Quinctium esse L.
4. nadeti ime, poimenovati: Bosporon hinc veteres errantis nomine divae vulgavere Val. Fl. — Od tod adj. pt. pf. vulgātus (volgātus) 3
1. splošen, navaden, običajen: vulgatissimos sensus verbis … prosequi Q.
2. occ. (v obscenem pomenu) vsem (vsakemu) (pre)puščen v uporabo, vsakemu dostopen, vsakemu nastavljen, javen, podel: ex vulgato corpore genitus L., sunt, qui Larentiam vulgato corpore lupam … vocatam putent L., vulgatissimae meretrices Suet.
3. razglašen, raznesèn, razširjen, splošno (obče) znan: vulgati pastoris amores O., bellaque iam famā totum volgata per orbem V., vulgatior fama est ludibrio fratris Remum novos transiluisse muros L., non ante vulgatas per artis H., vulgata fabula, vulgati supra commercia mundi Lucan., propter vulgatam falso de me opinionem Q. — Adv. komp. vulgātius bolj razglašeno, bolj razširjeno: haec augente vulgatius fama Amm. - zákon (postava) loi ženski spol ; (cerkveni) canon moški spol
stari (novi) zakon sv. pisma (zaveza) l'Ancienne (la Nouvelle) alliance; l'Ancien (le Nouveau) Testament
v duhu zakona dans l'esprit de la loi
v imenu zakona au nom de la loi
po zakonu selon (ali d'après) la loi
na temelju zakona en vertu de la loi
carinski zakon loi douanière
davčni zakon loi fiscale
izjemni zakon loi d'exception
kazenski zakon loi pénale (ali criminelle)
moralni zakon loi (de la) morale
naravni zakon loi de la nature, loi naturelle
okvirni zakon loi-cadre ženski spol
pokojninski zakon loi sur les retraites
temeljni zakon loi fondamentale
temeljni državni, ustavni zakon loi constitutionnelle
zakon o težnosti loi de la gravitation
tiskovni zakon loi sur la presse
vojni zakon loi martiale
volilni zakon loi électorale
zakon je bil sprejet (zavrnjen) la loi a été adoptée (rejetée)
biti v skladu z zakonom être conforme à la loi
biti v nasprotju z zakonom être en contradiction avec la loi
obiti zakon éluder (ali tourner) la loi
pasti pod zakon tomber sous le coup (ali sous l'application) de la loi
postati zakon passer en loi, acquérir force de loi
postaviti zakone légiférer
prekršiti zakon transgresser (ali enfreindre, violer) une loi; contrevenir à la loi
razglasiti zakon promulguer une loi
razveljaviti zakon abroger une loi
ravnati se po zakonu observer la loi, se conformer à la loi
spremeniti zakon modifier (ali amender) une loi
zakon je še v veljavi la loi est encore en vigueur (ali en application) - zaščítnik (-a) | -ica (-e) m, f
1. difensore, difenditrice; protettore (-trice); tutore (-trice); partigiano (-a); patrono (-a); appoggio:
dobiti si zaščitnika procurarsi un protettore
imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu avere appoggi autorevoli al ministero
2. jur. (pajdaš) favoreggiatore
3. rel. (zavetnik, zavetnica) patrono (-a):
sv. Barbara, zaščitnica rudarjev S. Barbara, patrona dei minatori - zavarovanj|e2 srednji spol (-a …)
1. zdravstveno, pokojninsko: die Versicherung
pokojninsko zavarovanje die Altersversorgung, die Rentenversicherung, Pensionsversicherung
dopolnilno zavarovanje Zusatzversicherung
družinsko zavarovanje Familienversicherung
kmečko starostno zavarovanje die Altershilfe
obvezno socialno zavarovanje die Sozialversicherungspflicht
privatno zavarovanje Privatversicherung
prostovoljno zavarovanje, zamozavarovanje Selbstversicherung
socialno zavarovanje Sozialversicherung (kratica SV)
starostno zavarovanje Altersversicherung
prispevek za socialno zavarovanje der Sozialversicherungsbeitrag
prispevek za zdravstveno zavarovanje der Krankenkassenbeitrag
skleniti zdravstveno zavarovanje krankenversichern
za kar je/ni obvezno zdravstveno zavarovanje krankenversicherungspflichtig/nichtkrankenversicherungspflich- tig
čas trajanja zavarovanja die Versicherungsdauer
obveznost zdravstvenega zavarovanja die Krankenversicherungspflicht
2. ustanova: die Versicherungsanstalt, die Krankenkasse (področno zdravstveno Allgemeine Ortskrankenkasse), der Versicherungsträger
zavod za pokojninsko zavarovanje die Rentenversicherungsanstalt, Pensionsversicherungsanstalt
zavod za socialno zavarovanje die Sozialversicherungsanstalt
dajatev socialnega zavarovanja die Sozialleistung
zdravnik socialnega zavarovanja der Kassenarzt
3. (zavarovalno varstvo) der Versicherungsschutz - zavétnik (-a) | -ica (-e) m, f
1. rel. (santo) patrono, (santa) patrona:
sv. Barbara, zavetnica mornarjev S. Barbara, patrona dei marinai
2. protettore (-trice); šalj. refugium peccatorum - zavéza obligation ženski spol , promesse ženski spol , vœu moški spol , alliance ženski spol
pismena (ustna) zaveza obligation écrite (orale)
skrivna zaveza société secrète
sv. pismo stare (nove) zaveze l'Ancien (le Nouveau) Testament, l'Ancienne (la Nouvelle) alliance - zavéza obligación f ; promesa f ; voto m
pismena (ustna) zaveza obligación f escrita (oral)
sv. pismo stare (nove) zaveze (rel) el Antiguo (Nuevo) Testamento - zgódba story; tale
zgódbe pl za otroke tales pl (ali stories pl) for children
zgódba o Carusu the Caruso story
smešna, zabavna zgódba funny story
spolzka zgódba risqué story
toda to je (že) druga zgódba but that is another story
kup zgódb pripovedujejo o njem there are lots of stories told about him
vedno ista zgódba always the same old story
zgódbe sv. pisma religija Holy Scripture, Bible
njegova zgódba je bila zelo žalostna his was a very sad story
zgódbe ni bilo ne konca ne kraja, zgódba se je vlekla brez konca in kraja the story dragged on - zgódba histoire ženski spol , conte moški spol , événement moški spol
zgodbe sv. pisma (religija) l'histoire sainte
zgodba o duhovih, strahovih conte (ali histoire) de revenants
lovska zgodba histoire de chasse
roparska zgodba histoire de brigands
pripovedovati zgodbe raconter des histoires (ali des contes) - zgódba historia f ; cuento m
zgodbe sv. pisma (rel) historia sagrada
pripovedovalec, -lka zgodb cuentista m/f
roparska zgodba cuento de ladrones
lovska zgodba cuento de caza
pripovedovati lovske zgodbe referir sus proezas venatorias - γάλα, ακτος, τό [Et. lat. lac (starejše lacte), lactis iz glact-] mleko; NT γάλα τινὰ ποτίζω napajam koga z mlekom (= učim koga začetne resnice sv. vere).
- πνευματικός 3 duhoven, duševen, od sv. Duha, božji; τὰ πνευματικά (božje) duhovne stvari NT.
- σίαλος, ὁ [Et. iz σϝ-ι-αλος, slov. sv-inja, nem. Schwein] tolst, pitan; ὁ (σῦς) pitana svinja.
- φυλακτήριον, τό 1. stražni stolp, straža, stražnica, zastražen kraj, z vojsko zasedeno mesto. 2. branilo za odvrnitev hudega, amulet (listek iz pergamena, na katerem je bilo napisanih nekaj vrstic iz sv. pisma) NT.
- крещенский trikraljevski;
крещенские морозы najhujši mraz okoli sv. treh kraljev - образ m
1. pl.
образы način, oblika, podoba; tip;
таким образом tako;
о. жизни način življenja;
о. правления oblika vladavine, ustava;
равным образом ravno tako;
частным образрм privatno;
самым решительным образом kar najodločneje;
утратить о. человеческий postati nečloveški;
2. pl.
образа ikona, sv. podoba;
лежать под образами ležati na smrtni postelji; umirati - образной
о. оклад okvir sv. podobe