Franja

nōbilis -e (prvotna in star. obl. gnōbilis: (g)nōscere; prim. i-gnōbilis)

1. znan: neque eis umquam nobilis fui Pl.; od tod očiten, viden: nobili gaudio T.

2. po svetu (po vsem mestu) znan: vetus ac nobilis gladiator Ci., inimicitiae nobiles inter eos erant L., cum sint nobilissimae sibi cum consule inimicitiae L.; occ. znan
a) v dobrem pomenu = slaven, sloveč, slovit, imeniten: die festo celebri nobilique Pl., ex doctrina nobilis et clarus Ci., multi in philosophia praeclari et nobiles Ci., oppidum inprimis clarum et nobile Ci., rex n. N., palma nobilis (= nobilitans) H., ut in utramque partem arcendis sceleribus exemplum nobile esset L., n. crimen O., nobilis aere Corinthus O., nobilior sanguine matris O., Cicero vir nobilissimus novitatis Vell., studia te tua clarum et nobilem efficiunt Sen. ph., vitulis quidem marinis ad multa quoque nobile (sc. fel) Plin.; pesn. z inf.: dicam … superare pugnis nobilem H. slovečega zmagovalca v rokoborbi, slovečega rokoborca, genus hic Rheno iactabat ab ipso, mobilis e recti[s] fundere gaesa rotis Pr., avum fronte aequavisse severa nobilis Sil.
b) v slabem pomenu = zloglasen, razvpit, na slabem glasu: qui se scelere fieri nolunt nobiles Pl., ille nobilis taurus quem crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris habuisse dicitur Ci., scortum n. L., nobilis clade Romanā Caudina pax L.

3. plemenitega rodu, plemiškega rodu, plemenit, blagoroden, imeniten: mea (sc. amica) est sumptuosa, nobilis Ter., familia Ci., nobili genere nati Ci., mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., Q. Metellus homo nobilissimus Ci. mož starega plemenitega rodu, missus cum his Carthalo nobilis Carthaginiensis L., dei nobiles O. bogovi višje vrste; včasih = plemiški, plemenitaški, aristokratski (naspr. ignobilis, homo novus), zlasti v poznejši dobi rim. republike = potomec patricijske ali tudi plebejske rodovine, katere člani so dosegli tri najvišje kurulske časti ter s tem dosegli uradniško plemstvo in ius imaginum (gl. imāgō): adulescens ali iuvenis nobilis Ci. mlad plemič, quanta sit in invidia apud quosdam homines nobiles novorum hominum industria Ci.; subst.: nobiles nostri Plin. iun. naši plemiči (plemenitaši, plemenitniki, imenitniki); od tod Nōbilis in Nōbilissimus plemeniti, preplemeniti, nadvse plemeniti, v cesarski dobi naslov članov cesarske družine: Dig., Cod. Th.; čast sama se je imenovala Nōbilissimātus -ūs, m nobilisimát = plemenitost, imenitnost: Icti.

4. plemenit = plemenite vrste, plemenski, znamenit, odličen, izvrsten: nobilium greges equarum O., n. equus Cu., Sen. ph., phalerae Ci., tres nobilissimi fundi Ci. Adv. nōbiliter imenitno, odlično, slavno, častno, dovršeno, izvrstno, mojstrsko: n. aliquid architectari Vitr., caelare argentum Plin., cantare Lamp., nobilius permixta tuo sub nomine Aus., nobilius philosophari Sid., ab exercitu nobilissime tumulatus L. epit., actus nobilissime consulatus Q.

Opomba: Abl. sg. nōbilī; toda: aliquo excellente et nobile viro Ci. ap. Char.

obléka clothes pl, clothing; garment, garb; (ženska, otroška) dress; frock; (kostim) costume; attire

(kompletna) moška obléka suit (of clothes)
civilna obléka civilian clothes, mufti
detektiv v civilni obléki plain-clothes detective
delovna obléka overalls pl
duhovniška obléka clerical dress
konfekcijska obléka ready-made suit (oziroma dress), ready-to-wear suit (ali clothing)
obléka po meri suit made to order, bespoke (ali custom-made) suit
kopalna obléka swimming (ali bathing) costume, swimsuit
poletna (zimska) obléka summer (winter) garment
večerna obléka evening clothes (oziroma dress)
svečana obléka Sunday best, (črna) evening dress
promenadna obléka walking dress
ponošena obléka rags pl
rabljena obléka secondhand clothes pl
uradna obléka uniform, livery
obléka iz tiskanine printed frock
potapljaška obléka diving suit
jahalna obléka riding habit (costume)
elegantna, okusna obléka smart dress
oguljena obléka threadbare dress
neokusna, nemarna obléka dowdy dress
staromodna obléka oldfashioned dress
službena obléka (sodnika, odvetnika, učenca) gown
odvržena obléka cast-off clothes pl
omara za obléke wardrobe
obešalnik za obléko coathanger, clothes hanger
obléka in hrana food and clothing
vsakodnena, navadna obléka lounge suit
letalska zaščitna obléka G suit
dal sem si delati obléko I ordered a suit, I had a suit made
ponositi obléko to wear out one's clothes
prerasti obléko to outgrow one's clothes
obleči nedeljsko obléko to put on one's Sunday best
razparati obléko to unstitch a garment
vzeti komu mero za obléko to take someone's measurements, to measure someone for clothes
obléka še ne naredi človeka don't judge a man by his clothes
obléka dela človeka clothes make the man, fine feathers make fine birds, the dress proclaims the man

óče père moški spol ; familiarno paternel moški spol

stari oče grand-père
vaš g. oče Monsieur votre père
družinski oče père de famille
krušni oče père nourricier
naši očetje (predniki) nos pères (ali ancêtres, aîeux)
bog oče Dieu le Père
sveti oče (papež) le Saint-Père
kakršen oče, takšen sin tel père, tel fils
ves, cel, izrezan oče je c'est tout le portrait de son père, familiarno c'est son père tout craché

ôče padre m

stari oče abuelo m (po očetovi strani paterno, po materini strani materno)
vaš g. oče su señor padre
adoptivni, krušni oče padre adoptivo
družinski oče padre de familia
njegov lastni oče su propio padre
sveti oče (papež) el Santo Padre
bog oče Dios Padre
po očetovi strani por parte de padre
on je izrezan oče (él) es el vivo retrato de su padre
kakršen oče, takšen sin cual padre, tal hijo

odgovor [ô] moški spol (-a …)

1. die Antwort (negativni verneinende, pritrdilni bejahende Antwort, die Bejahung)
karta za odgovor die Antwortkarte
kupon za odgovor der Antwortschein
znamka za odgovor das Ruckporto
imeti odgovor na jeziku die Antwort auf den Lippen haben
sporočiti odgovor Bescheid geben/sagen
na to (vprašanje) ne vem odgovora da bin ich überfragt

2. na kaj: die Erwiderung (ustni mündliche, pisni schriftliche Erwiderung, das Antwortschreiben, Rückschreiben)
na povabilo: pozitivni odgovor die Zusage
negativni odgovor die Absage
prosimo za odgovor u. A. w. g. (um Antwort wird gebeten)

3. na vprašanje, pismo: die Beantwortung (der Frage/Ihres Schreibens)
ki je brez odgovora unbeantwortet (ostati unbeantwortet bleiben)
pismo tudi: unerwidert

4. (reakcija) die Rückäußerung, Rückantwort; nasprotni: die Gegenäußerung, Entgegnung

5.
govor in odgovor Rede und Gegenrede

6. obvestilo ustanovi: die Meldung (da česa ni Fehlmeldung)

orneoscopus -ī, m (gr. ὀρνεοσκόπος) ptičjegledec, orneoskóp (čisto lat. auspex): haruspicinae quoque peritissimus fuit, orneoscopos ma[g]nus, ut et Vascones Hispan[n]orum et Pannoniorum augures vicerit Lamp.

òsnōvnī -ā -ō, dol. oblika od òsnōvan
1. osnovni: -a škola; -a ploha osnovna ploskev
2. temeljni: osnovna organizacija udruženog rada; osnovni zakon, kapital, oblik
3. glavni: osnovni broj g. števnik

ōtiolum -ī, n (demin. iz ōtium) malo prostega časa, malo prostih (brezdelnih) ur, majhen (kratek) oddih: atque hoc e[g]o diligentius facio quod, cum otiosus sum, plane ubi delectem otiolum (po nekaterih izdajah otium) meum non habeo Caelius in Ci. ep.

parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

sur parole na (častno) besedo
parole en l'air tjavdan rečena beseda
d'honneur častna beseda
parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
parole facile spretnost v govorjenju
paroles magiques magične formule
belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
de grosses paroles surove besede, grobosti
bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
homme masculin de parole mož beseda
histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
avoir la parole facile z lahkoto se izražati
n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
avoir deux paroles biti nezanesljiv
avoir la parole haute imeti prvo besedo
couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
demander la parole (parlement) prositi za besedo
donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
fausser sa parole prelomiti svojo besedo
manquer à sa parole ne držati svoje besede
passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
perdre la parole izgubiti govor, onemeti
porter la parole imeti prvo besedo
prendre la parole začeti govoriti
rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
tenir sa parole držati (svojo) besedo
la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato

pékinški

pékinški psiček pekin(g)ese

plaga² -ae, f (indoev. kor. *pelā-g- (razširjen iz *pelā-; prim. plānus, planca) „široko ploščat“; prim. gr. πέλαγος (odprto) morje, πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλάγος stran)

1. plošča(va), ploskev, površina, ravan, ravnica, ravnina, prostranstvo, prostor, plan(java), poljana, krajina, stran ((pre)del, kos, pas) neba ali sveta, (po)krajina, okrájina (okrajína), (o)kraj, okrog, okolje, okrožje, predel, področje, ozemlje, rajon, regija, teritorij: Lucr. idr., plaga pinea montis V., aetheria V. zrak, caeli Ci., Iust., plaga caeli, cui lactea nomen est Sen. ph., septentrionalis Sen. ph., ad orientis plagam Cu., quattuor plagae V. štirje zemeljski pasovi, plaga solis iniqui V. vroči pas, fervida, ardens Sen. tr., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L., ad septentrionem conversa ferme plaga ferocius agebat Fl., a rigida septentrionis plaga usque ad fervores Atlantici Oceani Hier., Iason primus eam caeli plagam domuisse dicitur Iust.; meton. = prebivalci kake pokrajine, kakega okraja, okrajani: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed confestim ad certamen egit L.

2. mreža za lov na divje živali: canes compellunt in plagas lepide lupum Pl., saepire plagis saltum Lucr., plagae nexiles, lina plagarum O., retia rara, plagae V., tendere plagas Ci., trudit … multa cane apros in obstantis plagas H., in plagam (plagas) cadere O., plagis utilissimum (sc. linum) Plin., praetendi iussit Caesar plagas … inter ora portus Plin.; pren.: se impedire, se conicere in plagas Pl., speculabor, ne quis nostro consilio venator assit cum auritis plagis (= arrectis attentisque auribus) Pl., incidere in plagas Petr., si ex his laqueis te erueris, in maiores plagas incidendum est Ci., Antonium conieci in Octaviani plagas Ci.; metaf. pajčevina: licet extrema haereat plaga, semper in medium currit, quia sic maxime totum concutiendo inplicat Plin., ne per vacuas alvos foeda pestis insidiosas texeret plagas Ps.-Q.

3. preproga, prostiráča, posteljna odeja, posteljno pregrinjalo (prestirálo) ali zagrinjalo: [tamen] etsi metuo picta de palla plagam Pac. fr., quot ex hereditate Attalica aulaea, chlamydes, pallae, plagae Varr. fr., eburneis lectis et plagis sigillatis Varr. fr.

pondō (abl. od *pondus -ī = pondus -eris) adv.

1. po teži, težno, težinsko: auri pondo uncia Pl., piscium uncia pondo Pl., coronam auream libram pondo L. en funt težek, singulas uncias pondo L. (uncia pondo približno = 27 g), paterae libras fere omnes pondo L., argenti plus pondo Gell.

2. occ. funt teže: nudus vinctus centum pondo es Pl., quod pondo ted esse censes nudum? Pl., se in triginta pondo debere Corn., auri quinque pondo abstulit Ci., auri pondo centum expensum Ci., argenti pondo XX milia C., patera ex quinque auri pondo facta L., ternā (sc. librā) pondo paterae aureae L., fulmen aureum quinquaginta pondo L., prompta ad MMMM pondo auri L., torques aureus duo pondo L., singulas uncias auri pondo L., dodrans pondo mellis Col., sextans pondo resinae Cels., pondo semis salis Cels., adipis pondo triginta vetustae Domitius Marsus ap. Prisc.

porcellulus -ī, m (demin. k porcellus) (zelo) majhen prašiček: voluptates scaenicas in convivio numquam habuit, sed summa illi oblectatio fuit, [ut] aut catuli cum porcellulis luderent aut perdices inter se pugnarent aut g[r]aculae parvolae sursum et deorsum volitarent Lamp.

postréči to serve; to wait upon, to attend to; (z jedjo) to serve

postréči si (pri mizi) to help oneself
postrezite si, g. doktor! help yourself, please, doctor!
vam že strežejo?, ste že postreženi? (v trgovini) are you being attended to?
s čim vam naj postrežem? what can I do for you?, what can I show you?, what can I get you?
postregli so nam z vinom in pecivom we were offered wine and cakes
postregli vam bomo poceni in hitro we shall give you cheap and speedy service

pound¹ [páund] samostalnik
funt (angleški denar); funt (453,59 g)

pound sterling funt šterling
troy pound; ali pound troy 373,2418 g
to pay 5 s in pound plačati 25 procentov
figurativno to pay 20 shillings in the pound polno plačati, vse plačati
to exact one's pound of flesh zahtevati točno izpolnitev obljube
in for a penny, in for a pound ➞ penny
penny wise and pound foolish ➞ penny
it is a matter of pounds, shillings and pence to je čisto denarno vprašanje

praemior -ārī (praemium) izgovoriti (izgovarjati) si plačilo, pleniti: suspecta rapacitas, quod constabat in co[g]n[i]tionibus patris nundinari praemiarique solitum Suet., sequimini me, praemiati Nov. ap. Fest.

predsédništvo predsédstvo presidency; (zborovanja ipd.) chairmanship

pod predsédništvo, predsédstvom g. Smitha Mr. Smith presiding, with Mr. Smith in the chair
prevzeti predsédništvo, predsédstvo to take the chair
Predsedstvo SFRJ Presidency of the Federal Socialist Republic of Yugoslavia

predsedováti to be president (oziroma chairman); to act as chairman; to preside (zborovanju over a meeting)

predsedováti seji, sestanku to chair a meeting, to take the chair at a meeting
predseduje g. X. Mr. X. is in the chair

predstáviti, predstávljati representar; presentar ; (gledališče) (uprizoriti) representar

predstaviti koga komu presentar alg a alg
predstaviti se komu presentarse a alg
dovolite, da Vam predstavim g. X. permítame presentarle al señor X, tengo el gusto de presentarle al señor X.
on nekaj predstavlja (fig) hace buena figura, es un hombre que vale
predstavljati si kaj fig figurarse, imaginarse a/c
predstavljaj si moje presenečenje! ¡imagínate mi sorpresa!
ne predstavljaj si, da je stvar lahka! ¡no te creas que la cosa es tan fácil!

prō-gnātus 3 (pt. pf. glag. prō(g)nāscī)

1. (od praočetov, prednikov) izhajajoč, izvirajoč, svoj rod imajoč (izpeljujoč); kot subst. m potomec, otrok, zarojenec: Naev. ap. Non., Ter. idr., Tantalo prognatus, Pelope natus (= Atreus) Poeta ap. Ci., prognati ex Cimbris, ab Dite patre C., magno consule prognatus H., quali me arbitrare genere prognatum? Pl., Herculei prognati Pl.

2. (od staršev, roditeljev) rojen; kot subst. pl. m otroci, sinovi: prognatus es meo patre Pl., Romulus, deo prognatus L., Castor gaudet equis, ovo prognatus eodem (= Pollux) pugnis H., artes, quas doceat quivis eques semet (abl.) prognatos H. svoje sinove, parentes, patria et prognati Pl.; metaf. (o rastl.) zras(t)el: Peliaco quondam prognatae vertice pinus Cat., harundines in palude prognatae Plin.