Franja

natézati nàtēžēm
I.
1. nategovati
2. napenjati
3. težko se prebijati, težko živeti: nateže i tavori s onom malom platom; natežu i zlopate s hranom na ovoj oskudnoj godini
4. imeti s kom, s čim težave: nateže s matematikom
5. cikati na: evo, pomiriši, na voće nateže povohaj, po sadju ima duh, na sadje cika
6. delati težave: bolje je da ne natežemo cijenom
II. natezati se
1. nategovati se
2. napenjati se
3. ekspr. dajati se, mučiti se: onda se još valja s njim natezati za novce

návidjeti se -dīmo se (ijek.), návideti se -dīmo se (ek.) živeti v ljubezni, razumeti se: vuk i lisica ne mogu se navidjeti

nepōtor -ārī (nepōs) razsipa(va)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), razkošno živeti: Aristippus in purpura nepotatur Tert.; pren.: veto liberalitatem nepotari Sen. ph.

nomadiser [-dize] verbe intransitif živeti kot nomad

nomadisieren živeti nomadsko (življenje)

oskudijèvati oskùdijevām (ijek.), oskudévati oskùdēvām (ek.) (rus.)
1. revno, ubogo živeti, stradati
2. trpeti pomanjkanje: oskudijevati u novcu, u pameti; Egipat je oskudijevao kovinama, u kovinama

overlive [ouvəlív]

1. neprehodni glagol
dlje živeti

2. prehodni glagol
preživeti

parasiter [-zite] verbe transitif živeti kot parazit, na račun (quelqu'un koga)

individus qui parasitent une société posamezniki, ki žive na račun družbe

parasitieren parazitirati, živeti zajedavsko

parassitare v. intr. (pres. parassito) biol. živeti parazitsko, biti zajedavec

parazitírati -ìtīrām parazitirati, živeti kot zajedavec

pāreō -ēre -uī -itūrus (prim. gr. πεπαρεῖν (po)kazati)

1. prikaz(ov)ati se, (po)kazati se, javiti (javljati) se, pojaviti (pojavljati) se, viden (očiten) biti: Q., Stat., ad portum paruit Hermogenes Mart., immolanti iocinera replicata paruerunt Suet.; metaf. (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, razode(va)ti se, očiten posta(ja)ti, jasen biti (poseb. z ACI): Suet., Icti., Asilas, cui pecudum fibrae, caeli cui sidera parent V. so znane; v klas. lat. le impers. kot jur. formula = očitno, razvidno, jasno, dokazano, dognano biti: Petr., Icti., a quo (sc. factum sit), paret Ci., si paret eam se et sua Veneris esse dixisse Ci.

2. occ. (= appārēre 2.) biti pomočnik, biti v službi rimskega oblastnika, biti na razpolago rimskemu oblastniku: magistratibus in provinciam euntibus Gell.

3. metaf. na povelje koga prikaz(ov)ati se = pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen biti komu, služiti komu, poslušati koga, ubogati koga (naspr. imperare); abs.: numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L., non parere N., Icti. nepokoren, neposlušen, neubogljiv biti; z dat.: Plin., imperio C., N., legibus Ci., ducibus L., parere et dicto audientem esse Ci., Caesari parent (sc. Larissaei) C. so podložni, virtuti omnia parent S., divina humanaque pulchris divitiis parent H., gestus animo cum voce paret simul Q.; tudi: equi parent lupatis V., parerent arva colono V.; pass. impers.: legato a centurionibus parebatur T. (v sl. act.), dicto paretur L., cum bene imperanti bene pareretur Sen. ph.; s splošnim acc.: quaedam (v nekaterih primerih) esse parendum Gell.; z in ali ad omnia v vsem: Sen. ph., Vell.; occ. ugoditi (ugajati), vda(ja)ti se, ravnati se po čem, živeti po čem, pustiti se voditi komu: irae plus quam utilitati communi p. N., naturae N., promissis O. izpolniti, auctoritati senatūs, cupiditatibus, necessitati, utilitati, terminis Ci., usuris, solutioni pozni Icti. plač(ev)ati. Od tod adj. pt. pr. pārēns -entis pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen, ubogljiv: parentiores exercitus Ci. ki se bolj drži strogega reda, bolj strahovana vojska, lucra petituras freta per parentia ventis ducunt instabiles sidera certa rates Tib.; subst. pārēntes -ium, m podložniki, podaniki: S., Vell., male parentes Sen. ph. nepokorni podložniki.

patullare

A) v. tr. (pres. patullo) rogati se (komu), za norca imeti (koga)

B) ➞ patullarsi v. rifl. (pres. mi patullo) živeti tjavdan, zabavati se

per-annō -āre -āvī (per in annus) eno leto živeti ali trajati: puella nata non perannavit Suet., nam in eo fructus maxime vis consistit diutiusque perannat, quae firmis toris et idoneis locis religata est Col.

per-graecor -ārī (per in graecāri) „po grški navadi (šegi) živeti“ = razkošno živeti: pergraecamini Pl., hominem improbum! nunc ruri pergraecatur Tit.

per-vīvō -ere -vīxī (per in vīvere) naprej živeti, preživeti: pervixi usque adhuc Acc. ap. Non., etsi pervivo usque ad summam aetatem Pl.

philosopher [filɔ́səfə] samostalnik
filozof, modrijan, modroslovec
figurativno kdor zna živeti

philosopher's stone kamen modrosti
natural philosopher naravoslovec
moral philosopher etik

pompeggiare

A) v. intr. (pres. pompeggio) bahavo razkazovati; živeti razkošno

B) ➞ pompeggiarsi v. rifl. (pres. mi pompeggio) razkošno se obleči, oblačiti; ekst. šopiriti se, napihovati se

ponávidjeti se -dīm se (ijek.), ponávideti se -dīm (se) (ek.) živeti v ljubezni, razumeti se

prassen zapravljati, zapravljivo/potratno živeti