Franja

trullare agg. severnoital. (pimpante) vesel, živahen

turbulent, e [-lɑ̃, t] adjectif živahen, razposajen; vieilli viharen, buren, besneč

élèves masculin pluriel turbulents nemirni, hrupni, razposajeni učenci

vegetus 3 (vegēre)

1. (telesno) čil, čvrst, krepek (krepak), gibek (gibak), živ, živahen, svež, buden: Col., Plin., Ap., Val. Max., Suet. idr., fessi cum recentibus ac vegetis pugnabant L., vegetus ad munia surgit H., homo Ci., te vegetum siste Ci. ep.

2. metaf. (o duhu in drugih abstr.) čil, živ, živahen: mens Ci., ingenium L., vegetioris esse ingenii Val. Max., consilium Val. Max., libertas Sen. tr., gustus Aus. rezek, oster, pikanten, color vegetissimus Plin.

vehement [ví:imənt] pridevnik
silovit, silen, besen, vihrav, vehementen
figurativno ognjevit, goreč, strasten, močno občuten, živ, živahen

a vehement attack, wind silovit napad, veter
vehement character vihrav, strasten značaj

vēl-ōx -ōcis, adv. vēlōciter (sor. z vēles; osnovna obl. najbrž *u̯eg̑h-slo-s : vehere, prim. sl. veslo iz *u̯eg̑slom; prim. cel-ōx)

1. uren, hiter, nagel, brz, gibčen: H., Plin., Q., Lucan., Lucr., Cl. idr., canis, cervus, navis, iaculum V., pedēs O., Plin., electi sunt iuvenes maxime vigore ac levitate corporis veloces L., pedites velocissimi C., velociter auferre O., velocius pervolare in hanc sedem Ci., velocissime moveri Ci., velocissime refugere C.; predik.: velox desilit O., velox veni H.; z ad: piger ad poenas princeps, ad praemia velox O.; z inf.: nec iam hic absistere velox Stat.

2. metaf. uren, hiter, nagel, gibčen, živahen, okreten, spreten: Cu., Mart. idr., animus H., ingenium Q., velox ingenio T., nihil est animo velocius Ci., ingenium caeleste suis velocius annis surgit O., usu peritus hariolo velocior (prej najde (zasledi) resnico) Ph., toxicum H. hitro delujoč, hitro učinkujoč, arbores Plin. hitro rastoča, veloci oculo H. s hitrim pogledom, nec ad complectenda tantum, quae vellem, velox mihi erat memoria, sed etiam … Sen. rh.

vésel -ă (-i, -e) adj.

1. vesel, radosten, živahen

2. veder, brezskrben

vif živahen, živ

vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
chaux féminin vive živo apno
eau féminin vive studenčnica
froid masculin vif oster mraz
haie féminin vive živa meja
kilo masculin vif kilogram žive teže
plaie féminin vive odprta rana
de vive force s silo, nasilno
de vive voix ustno
le vif d'une question bistvo vprašanja
couper, trancher dans le vif energično postopati
entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
piquer au vif zadeti v živo
prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
pêcher au vif loviti ribe z živo vabo

vigoroso agg. krepek, močen (tudi pren.); živahen

vigorous [vígərəs] pridevnik (vigorously prislov)
krepak, močan, čil; živ, živahen, poln energije, aktiven; energičen, prodoren, učinkovit

vigurós -oásă (-óşi, -oáse) adj.

1. krepek, močan

2. živahen

vilòvit -a -o
1. isker, nagel: vilovit konj
2. razigran: -o kolo
3. razbrzdan
4. živahen, zanosen: -a pjesma
5. čaroben, očarljiv: -e oči
6. bajen, čudovit

viói -oáie adj.

1. živahen

2. žareč

vireō¹ -ēre (etim. beseda ni natančno pojasnjena; menda sor. s skr. jīráḥ živahen, gr. διερός živ, svež, let. dzīras (pl.) pojedina, domnevno tudi sl. žir; prim. lat. vīvō)

1. zeleneti, zelen biti: Pr. idr., arbores aliae semper virent, aliae hieme nudatae Ci., fronde virere novā V., serpens squamā virere recenti solet O. zelenkasto se lesketati, zelenkasto spreminjati se, pectora felle virent O., Taygeti virent metalla Mart. od (zelenega) marmorja.

2. metaf. biti čvrst, biti krepek (krepak), biti živahen, biti svež, biti v cvet(j)u (moči): Cl. idr., virebatque integris sensibus (sc. Camillus) L., dum virent genua H. Od tod adj. pt. pr. virēns -entis
a) zeleneč, zelen: hedera H., cultor virentis agelli H., mare Gell.; subst. virentia -ium, n rastlinje, rastlinstvo, rastline: Col.
b) metaf. mladostno čvrst, čil, krepek (krepak), živ, živahen, svež, cvetoč, mladosten, močen (močan): virentis … Chiae (sc. puellae) pulchris … in genis H., donec virenti canities abest morosa H., aevi flore virens Sil., puelli puellaeque virenti florentes aetate Ap., mente virens Stat., virium gloria virente florere Iust.; occ.: virens in Aetna flamma H. ki živi (biva) v Etni.

viridis -e (virēre)

1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.

2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.

Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.

vispo agg. živ, živahen; čil

vital [váitl]

1. pridevnik (vitally prislov)
življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)

vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
vital interests življenjsko važni interesi
your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
of vital importance življenske važnosti
a vital mistake usodepolna napaka
vital spirits življenjska energija
vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
a vital wound smrtonosna rana

2. samostalnik
množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
figurativno bistvo; važni sestavni deli

viu -e (-i) adj.

1. živ

2. živahen

vivace² [vivače] adjectif, adverbe, italien živahen, živahno; hiter, hitro

vivace agg.

1. knjižno dolgoživ

2. bot. trajen

3. živ, živahen:
bambino vivace živ otrok
ingegno vivace živahen um

4. pren. živahen, ognjevit:
discussione vivace živahna razprava

5. pren. živ, sijajen:
colore vivace živa barva