Franja

*hélas! [elas] interjection joj! žal, na žalost

pousser de grands hélas vzdihovati »joj«

leider žal, na žalost; leider Gottes! Žal!

lūcti-fer -fera -ferum (lūctus in ferre) žalost prinašajoč, žalost razglašajoč (naznanjajoč), žal(ob)en, otožen, žalosten: Sen. tr., Val. Fl.

lūcti-fīcus 3 (lūctus in facere) žalost prinašajoč, pogubonosen, poguben, uničujoč: Sen. tr., Val. Fl., Sil., Amm., clades Ci. poet., Allecto V.; adv. acc. n.: luctificum clangente tubā Val. Fl.

luctuōsus 3, adv. -ē (luctus)

1. poln žalosti, žalost prinašajoč, žalosten, žalostilen: Plin. iun., Iust., victoria S., dies rei publicae luctuosus Ci., hoc si luctuosum est parentibus Ci., huius luctuosissimi belli semen tu fuisti Ci.

2. žalujoč = tožeč, (pre)žalosten, žaloben, (o)tožen: di multa neglecti dederunt Hesperiae mala luctuosae H., luctuose canere Varr. (o slavcu) milo peti, imperatores vestri luctuosius nobis quoque quam vobis perierunt L., illud … quam luctuose ridiculum est Aug., his casibus proeliorum luctuose finitis Amm.

lugubre [lügübr] adjectif žalosten, turoben, povzročajoč žalost; grozljiv, zlovešč, zlonosen, nesrečen

chanson féminin lugubre žalna pesem, žalostinka

lūgubris -e (lūgēre)

1. žalen, žalujoč: eiulatio, lamentatio Ci. ali cantus Ci., H. tožba za umrlim, nárek, narék(anje), narícanje, carmen Ci. žalostinka, žálostnica, l. vestis Ter., Iust. ali sordes lugubres Ci. žalno oblačilo, žalna obleka (oprava), per XL annos non cultu nisi lugubri egit T. v žalni opravi, toda l. sagum H. preprost, umazan plašč, annus lugubris duorum consulum funeribus L. žalostno, polno žalovanja; subst. lūgubria -ium, n žalna obleka (oprava): Pr., Sen. tr., lugubria indue O., l. ponere (sleči) O.

2. žalujoč, žalosten, (o)tožen, žaloben: domus L. hiša žalosti, Clymene, genitor, pectora O., vultus O., Sen. tr.; meton. žaloben, žalosten =
a) žalost vzbujajoč, zlonosen, nesrečo prinašajoč, nesrečen: bellum H., sidus Val. Fl., dies Suet. ali = zlokoben, zlovešč, grozo (strah) vzbujajoč: ales H. ptica zlokobnica, zlokobna ptica glasnica.
b) = mil, otožen, ganljiv, milotožen: vagitus, vox Lucr., verba O. — Adv.

1. lūgubriter žalobno, milo, otožno, milotožno: eiulare Ap. žalobno zajokati, zagnati otožen jok, milo se zjokati.

2. lūgubre
a) žalobno, milo, otožno, milotožno: clamare, sibilare Amm.
b) zlokobno, zlovešče: cometae sanguinei l. rubent V., sonitu l. minaci Mulciber immugit Sil.

Opomba: Pesniki (Lucr., O., Sil.) včasih merijo lugúbris.

maestus 3 (maerēre nam. *maesēre)

1. žalosten, otožen, pobit (naspr. alacer, hilaris, laetus): Pl., Lucan., Lucr., Cu., Iust., Sen. tr., Suet., senex Ci., domus L., os, clamores O., sonus maesto (tožečemu) similis O., vultus V., H., Corn., Val. Max., loci T., maestis loca questibus implent V. s tarnanjem, Onites V. težkih misli, maestissimus Hector V.; z abl. causae: maestus amissis liberis Sen. ph., cum immolandā Iphigeniā tristis Calchas esset, maestior Ulixes Ci.; s splošnim acc. in ACI: id (tega) misera maesta est, sibi eorum evenisse inopiam Pl.; z inf.: anima maesta teneri Stat.; subst. m. pl. maesti (naspr. gaudentes): Plin. iun. — Adv. maestē žalostno, milo, otožno: commutare Corn.; maestiter žalostno, otožno, žalobno, žalno: m. vestitae Pl.

2. metaf.
a) mračen, pust, puščoben: oratores maesti et inculti T., neci maestum dimittit V., maestissimus irā Val. Fl.
b) žalost naznanjajoč, žalen: tuba, vestis Pr.
c) žalost povzročajoč, žalostljiv, žalostilen, zlonosen, nesrečen, nevaren: arae V., avis O. zlokobna, zlovešča, maestus funeris ignis V., favilla, funera O., dies Suet., maestum fuge tectum O.

malauguratamente avv.

1. nesrečno, zlovešče

2. po nesreči, na žalost

mosca ženski spol muha; muhica (= bradica pod spodnjo ustnico); vsiljivež, »podrepna muha, stenica«; glodajoča žalost, slaba volja; denarna mošnja

mosca de la carne mesarska muha
mosca común navadna (hišna) muha
mosca de España španska muha
mosca muerta (fig) potuhnjenec, hinavec
mosca parásita muha zajedavka
mosca verde, mosca dorada gnojna muha
aflokjar (sohar) la mosca mošnjo odvezati, plačati
ser incapaz de matar una mosca čisto neškodljiv biti (oseba)
ser una mosca blanca biti bela vrana
moscas pl leteče iskre
moscas volantes (oculares) migljanje pred očmi
cazar moscas (fig) zijala prodajati
papar moscas zijati
sacudir las moscas otepati se muh
¡moscas! k vragu!
como moscas v izredni množini, neštevilno

nēpenthes, n (gr. νηπενϑές) žalost preganjajoče (sc. zelišče), pridevek nekega egiptovskega čarovnega zelišča, ki pomešano z vinom menda prežene vsako žalost: Plin.; v gr.: Macr.

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

ocŕniti òcr̄nīm
1. ocrniti: ocrniti zid, koga kod prijatelja
2. v žalost zaviti: našu je zemlju ocrnio; mnoge će se bule ocrniti

òjaditi -īm
I. zaviti v žalost: mnogu ti si majku ojadio
II. ojaditi se zaviti se v žalost: te se njine majke ojadiše; u Mostaru tele poginulo, sav se Mostar za njim ojadio

otužívati otùžujēm
I. užaloščati
II. otuživati se pozabljati na žalost

òžaliti -īm pokazati žalost za kom, potočiti solzo za kom, opraviti žalne obrede za kom: divne li ga oči oplakaše, divna li ga usta ožališe; umro je naš gospodar, sav narod ga ožali; vjerna žena ožalila je svoga pokojnoga muža

peso moški spol teža, težina; tehtnica, skodelica tehtnice; breme; težeča žalost

peso argentino, peso chileno peso (argentinski, čilski) (denarna enota)
peso atómico atomska teža
peso bruto bruto teža
peso neto čista teža
(šp) peso ligero (fuerte) lahka (težka) teža
peso específico specifična teža
peso vivo živa teža
campeón del peso pluma prvak peresne teže
exceso de peso presežna teža
a(l) peso po teži
de peso polnotežen; ugleden
en peso korporativno, skupno; neodločeno
dar buen peso dati dobro težo
eso se cae de su peso to je jasno
dar peso falto (corrido) dati prelahko (pretežko) težo
exceder el peso presegati težo
ganar (perder) en peso pridobiti (izgubiti) na teži
levantar en peso koga kvišku dvigniti
pagar a peso de oro plačati z zlatom
ser de peso (ali tener el peso) de 10 kilos tehtati 10 kg

pȍlužalōst ž
1. ekspr. ne globoka žalost
2. obleka, ki se nosi, ko je globoko žalovanje mimo

prežàl (au) pril. na veliku žalost: vsaka borba zahteva žal, prežal, veliko žrtev

púa ženski spol bodica, trn; rog; zob (glavnika); cepič; notranja žalost; nadležen človek, »stenica«

ser una buena púa (pop) biti pravi ptiček
alambre de púas bodeča žica