Franja

entender [-ie-] razumeti, pojmiti; slišati; zapaziti; meniti, misliti, uvideti, spoznati; domnevati, smatrati

entenderlo dobro se spoznati na
entender mal napačno razumeti
no lo entiendo así nisem tega mnenja
yo me entiendo vem, kaj delam
yo te entiendo vem, kam meriš
hacerse entender sporazumeti se
no entiendo de ello na to se ne razumem
entender de burlas razumeti šalo
entender de caballos razumeti se na konje
entender en a/c ukvarjati se s čim, spoznati se na kaj
entiendo por ello que pod tem razumem, da
dar a entender a. a uno dati komu kaj razumeti
a mi entender, en mi entender a lo que entiendo (yo) po mojem mnenju
según mi leal saber y entender po mojem najboljšem znanju in vesti
entenderse razumeti se, sporazumeti se
entenderse bien dobro se razumeti
entenderse con alg. dogovoriti se s kom
eso no se entiende conmigo to se me ne tiče
entenderse con una mujer imeti (ljubezensko) razmerje z neko žensko
entenderse por señas s kretnjami se sporazumeti
eso se entiende por sí mismo to se samo po sebi razume
cada uno se entiende vsak ve, kje ga čevelj žuli
¡cómo se entiende! kaj se pravi to? kako to?
¡yo me entiendo! že vem, kako in kaj

entreprendre* [-prɑ̃drə] verbe transitif lotiti se, začeti; prevzeti (posel); sprožiti (vojno)

entreprendre de skušati, truditi se
entreprendre la construction d'un pont začeti z gradnjo mostu
entreprendre quelqu'un lotiti se, jeziti, dražiti koga (z vprašanji, prošnjami itd.)
entreprendre quelqu'un sur quelque chose začeti s kom razgovor o čem
entreprendre une jemme skušati si osvojiti žensko
entreprendre de se justifier skušati se opravičiti
entreprendre des vols de reconnaissance izvesti izvidniške polete
verbe intransitif: entreprendre sur quelque chose posegati, vtikati se v kaj; napasti, ogrožati kaj
on entreprend sur notre indépendance ogrožajo našo neodvisnost
entreprendre sur les droits de quelqu'un posegati v pravice kake osebe
entreprendre contre la vie de quelqu'un streči komu po življenju

Euchadia -ae, f (Εὐχαδία) Evhadija, grško žensko ime: Ci.

falda ženski spol škric (na suknji); (žensko) krilo; naročje; vlečka; pobočje

en la falda v naročju
a la falda del monte ob vznožju gore
arremangarse las faldas podpasati (spodrecati) si krilo
es un asunto de faldas za tem tiči ženska
gobierno de las faldas žensko vladanje

familiarité [-rite] féminin zaupnost, domačnost, neprisiljenost

familiarités de langage robato govorjenje
avoir des familiarités avec une femme imeti tesne odnose s kako žensko
j'ai acquis une certaine familiarité avec le russe naučil, priučil, navadil sem se ruščine
être dans la familiarité de quelqu'un biti domačs kom, biti s kom v tesnih odnosih
prendre, se permettre des familiarités avec quelqu'un dovoliti si preveč domačnosti do koga

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

fasciola (vulg. fasceola) -ae, f (demin. fascia) majhen povoj, povojček, trakec,

1. kot vpletek: Varr.

2. kot obvezilo (obveza): Hier., insignia morbi fasciolae H.

3. kot prsni trak (povoj), prsna preveza (prim. fascia 1. c) Ap.

4. kot golenke (nekake nogavice, ki so jih nosile ženske in zato tudi v žensko preoblečeni Klodij): P. Clodius a purpureis fasciolis est factus popularis Ci. odkar je nosil škrlatne golenke.

5. kot zibelna poveza: Vop.

fēmineus 3 (fēmina)

1. ženski (naspr. virilis): manus Ci. poet., V., O., genus V., sexus Plin., stirps O. hčere, chorus, dolor O., curae V., clamor V. femineum sonare O. žensko se glasiti, femineae sortis (spola) fatidam O.

2. occ.
a) ženski = izvirajoč od žensk: voces O. žensko vpitje, ululatus V., Val. Fl., tela O., non femineum vulnus O. kakršnih (sicer) ženske ne zadajajo, femineo morte cadere O. v boju z žensko (tj. s Parisom).
b) nanašajoč se na ženske, ki se tiče žensk: omnemque refugerat Orpheus femineam venerem O. do žensk, femina femineo correpta cupidine nulla est O.
c) babji = nemoški: femineo praedae ardebat amore V. cor Sil.

feminista

movimiento feminista boj za žensko enakopravnost
feminista m feminist, prijatelj žensk
feminista f feministka

féministe [-nist] adjectif feminističen; masculin, féminin feminist, -tka, privrženec, -nka feminizma

mouvement masculin féministe feministično, žensko gibanje

femminino

A) agg. ženski (tudi slabš.):
astuzia femminina ženska zvijačnost

B) m
l'eterno femminino večno žensko

flāgitātrīx -īcis, f (flāgitātor) ki silno zahteva, — opominja, opominjevalka: (za žensko bitje): Aug.

Fōtis -idis, f Fótida, žensko ime: Ap.

frizerstvo samostalnik
(frizerska dejavnost) ▸ fodrászat

gibanj|e² srednji spol (-a …) (družbeno zbiranje) die Bewegung, -bewegung (delavsko Arbeiterbewegung, ekološko Öko-Bewegung, emancipacijsko Emanzipationsbewegung, laikov Laienbewegung, ljudsko Volksbewegung, mezdno Lohnbewegung, mirovno Friedensbewegung, mladinsko Jugendbewegung, množično Massenbewegung, nacionalno Nationalbewegung, neuvrščenih Blockfreienbewegung, odporniško Widerstandsbewegung, osvobodilno Befreiungsbewegung, Freiheitsbewegung, panevropsko Paneuropa-Bewegung, partizansko Partisanenbewegung, podtalno/ilegalno Untergrundbewegung, prebuditveno Erweckungsbewegung, prevratniško Umsturzbewegung, protestno Protestbewegung, sindikalno Gewerkschaftsbewegung, skavtsko Pfadfinderbewegung, solidarnostno Solidaritätsbewegung, stavkovno Streikbewegung, svétov Rätebewegung, svetovno Weltbewegung, študentsko Studentenbewegung, versko Glaubensbewegung, zadružno Genossenschaftsbewegung, zbiranja Konzentrationsbewegung, žensko Frauenbewegung, za človekove pravice Menschenrechtsbewegung, za enotnost Einheitsbewegung, za neodvisnost Unabhängigkeitsbewegung, za priključitev [Anschlußbewegung] Anschlussbewegung, za reforme Reformbewegung, za združitev Einigungsbewegung)

gíbanje mouvement moški spol , motion ženski spol , agitation ženski spol

mirovno gibanje mouvement pour la paix
odporniško gibanje mouvement de résistance
osvobodilno gibanje mouvement de libération (nationale)
podtalno gibanje mouvement clandestin, clandestinité ženski spol
žensko gibanje mouvement féministe, féminisme moški spol

gíbanje (-a) n

1. movimento; moto:
gibanje nebesnih teles moto degli astri
fiz. enakomerno gibanje moto uniforme
fiz. premočrtno, krivuljno gibanje moto rettilineo, curvilineo
fiz. pospešeno gibanje moto accelerato

2. (naraščanje in upadanje količine česa) movimento, andamento; fluttuazione:
gibanje gospodarstva andamento dell'economia
podatki o gibanju prebivalstva dati sul movimento della popolazione
gibanje temperature fluttuazione della temperatura

3. (delovanje za dosego določenega cilja) movimento:
študentsko gibanje movimento studentesco
žensko gibanje movimento femminista
ekon. gibanje cen fluttuazione dei prezzi
geogr. gorotvorno gibanje movimento orogenetico

gíbanje movimiento m

krožno gibanje circulación f
nihalno gibanje oscilación f
gibanje okoli osi rotación f
pospešeno gibanje movimiento acelerado
telesno gibanje ejercicio m físico (ali corporal)
ilegalno, stavkovno gibanje movimiento clandestino, huelguista
mladinsko gibanje movimiento juveníl
osvobodilno gibanje movimiento de liberación nacional
delavsko, sindikalno gibanje movimiento obrero, sindical
Odporniško gibanje Resistencia f
volilno gibanje movimiento (ali campaña f) electoral
žensko gibanje movimiento feminista; feminismo m

gosk|a [ó] ženski spol (-e …)

1. das Gänschen (tudi za žensko)

2. medicina die Harnflasche

Grātilla -ae, f (demin. grātus) Gratíla, rim. žensko ime: T.