Franja

ἀ-λῡσιτελής 2 nekoristen, škodljiv.

ἀν-ωφελής 2 (ὄφελος) nekoristen, malovreden, škodljiv.

ἀ-σύμφορος 2 (ἀξύμ-) neprikladen, brezkoristen, neprimeren, škodljiv.

ἀτηρός 3 (ἄτη) škodljiv, poguben, pogubonosen.

βλαβερός 3 (βλάβη) škodljiv, poguben.

δηλήμων, ονος 2 (δηλέομαι) ep. ion. poguben, kvaren, škodljiv; subst. ὁ škodljivec, pokončevavec, zlotvor.

ἐπι-ζήμιος 2 (ζημία) škodljiv, kvaren.

ζημιώδης 2 (εἶδος) škodljiv, kvaren.

κακοῦργος 2 (ep. κακο-εργός) 1. hudoben, hudodelen, zloben, zvijačen, sleparski; subst. hudodelnik, zločinec, razbojnik NT. 2. škodljiv, poguben, škodujoč, τινός komu.

ὀλόεις 3 poet., ὀλοός 3 ep. poet. ὀλοιός 3 ep. ion. [Et. iz ὀλοϝο-ς, po dissim. iz ὀλε-ϝος, gl. ὄλλυμι] 1. poguben, škodljiv, strašen, grozen, krut, smrtonosen; ὀλοὰ φρονέω τινί snujem komu pogubo. 2. pass. pokvarjen, izgubljen, nesrečen.

οὐ, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μή tudi namesto imperativa: οὐ μὴ δυσμενὴς ἔσει φίλοις ne bodi sovražen, οὐ μὴ ξεγείρεις ne vzbujaj ga; b) οὐχ ὅπως, οὐχ ὅτι – ἀλλὰ καὶ (οὐδέ) = οὐ λέγω, οὐκ ἐρῶ ὅπως, ὅτι ne samo (ne) … ampak tudi (niti), οὐχ ὅτι παίζει (Protag. 336. d) = οὐ λέγω, ὅτι nočem trditi, da = vkljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) μήν: οὐ μήν gotovo ne, vendar ne, zares ne, οὐ μὴν οὐδέ da niti ne, οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) γάρ: οὐ γὰρ οὖν gotovo ne, οὐ γὰρ τοι, οὐ γὰρ δήπου kajti (pač) vendar ne; οὐ γὰρ (v odgovoru) seveda ne, οὐ γὰρ ἀλλά gl. γάρ; c) μέντοι α.) gotovo ne; β.) toda vendar ne οὐ μέντοι ἱκανῶς γε; γ.) (v vpraš. stavkih: ali res ne? οὐκ ἔλεγες μέντοι σύ ali (zares) nisi rekel?; δ.) μόνον οὐ, ὅσον οὐκ ἤδη malodane, skoraj, οὐ πάνυ (πάντως, πάμπαν) nikakor ne, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, οὐκ ὥσπερ nasproti.

οὔλιος 3 ep. (οὖλος²) poguben, škodljiv; ἀστήρ Sirij, ki donaša silno vročino in mrzlico.

πάγ-κακος 2 (sup. παγκάκιστος) zelo hudoben, malopriden, brezbožen; za stvari: zelo škodljiv.

παν-ώλεθρος 2 (ὄλεθρος) ion. poet. παν-ώλης 2 (ὄλλυμι) poet. 1. popolnoma uničen, propal, pokvarjen, brezbožen. 2. zelo poguben, škodljiv, poln nesreče.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολυ-πήμων 2 (πῆμα) zelo škodljiv.

πονηρός 3 (πονέω) 1. naporen, težaven, nadležen, slab. 2. a) hudoben, strahopeten, neraben, bolan, nesposoben; nevaren, škodljiv, sovražen; b) malopriden, ničvreden, zloben; subst. τὰ πονηρά zločinstva, hudobna dejanja, ὁ πονηρός zločinec, hudobnež. – adv. -ρῶς slabo, hudobno, s trudom.

σινά-μωρος 2 (σίνομαι, -μωρος) ion. škodljiv, poguben, τινός čemu.

σκαιός [Et. iz σκαιϝος, lat. scaevus] 1. a) levi, na levi; subst. σκαιή levica; b) večeren, zapaden, Σκαιαὶ πύλαι zapadna vrata v Troji. 2. a) okoren, neokreten, nespameten; b) neugoden, nesrečen, slab, škodljiv κτῆμα, στόμα.

φθαρτικός 3 (φθείρω) poguben, uničujoč, škodljiv.