Franja

per-lātē, adv. (per in lātē) na dolgo in široko, zelo daleč: quem enim nos ineptum vocamus, is mihi videtur ab hoc nomen habere ductum, quod non sit aptus, idque (sc. verbum „ineptus“) in sermonis nostri consuetudine perlate patet Ci. ima zelo širok pomen, ima zelo široko pomensko polje.

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.

platea² -ae, f (tuj.; iz neke neizpričane besede, sor. z gr. πλατύς plosk, širok, morda iz *πλαταλέα [iz *πλάταλος]; ta ptica naj bi se platea oz. platalea imenovala po širokem kljunu ali po plavalni kožici na nogah; prim. platalea) = platalea domnevno pelikan: Plin.

pójem (-jma) m

1. concetto, idea, nozione:
definirati kak pojem definire un concetto
osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
pojem časti il concetto dell'onore
pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

2. vocabolo, espressione, termine:
slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

4. filoz. concetto, nozione, idea:
nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
strateški pojmi le concezioni strategiche

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

pròštac pròšca in proštáca m planka: otrgnuti proštac iz plota; pasti (pljesnuti, pljosnuti) kao proštac pasti kolikor je dolg in širok; tanak kao proštac; dizati se prošca vrsta družabne igre

prst¹ moški spol (-a …) na roki: der Finger
debel/dolg/ širok kot prst fingerdick/fingerlang/fingerbreit
… prsta Finger-
(konica die Fingerspitze, vnetje medicina die Fingerentzündung, der Fingerwurm)
prst Božji der Finger Gottes
ščitnik za prst die Fingerkappe
niti za prst se umakniti: nicht einen Zoll, keinen Zoll
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
imeti v malem prstu kaj den Bogen heraushaben/es heraushaben
izsesati iz prsta (izmisliti si) sich (etwas) aus den Fingern saugen
oviti okoli prsta koga (jemanden) um den kleinen Finger wickeln, (jemanden) einwickeln
pritisk s prstom der Fingerdruck
kazati s prstom na mit dem Finger zeigen auf
ne migniti niti s prstom (lenariti) keinen Handschlag tun, keinen Handgriff tun, za preprečitev česa: keine Hand rühren, keinen Finger krumm machen/rühren
pokazati s prstom komu kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
figurativno položiti prst na (odprto) rano den Finger auf die brennende Wunde legen
figurativno dvignjeni prst der gehobene Zeigefinger
če komu daš prst, zagrabi za roko wenn man (jemandem) den kleinen Finger gibt, nimmt er gleich die Ganze Hand
prsti množina Finger množina
računanje s prsti das Fingerrechnen
tleskanje s prsti das Fingerschnippen
imeti dolge prste (krasti) klebrige Finger haben, lange Finger machen/haben
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben, seine Hände im Spiel haben
oblizovati si prste sich die Lippen/Finger lecken
opeči si prste pri čem: sich (bei (etwas)) die Finger verbrennen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen, hinwegsehen über, komu kaj (jemandem (etwas)) durchgehen lassen
prešteti na prste (sich) an den (fünf) Fingern abzählen
prsti srbijo koga (jemanden) jucken die Finger, (jemandem) juckt es in den Fingern
dati jih po prstih komu (jemandem) auf die Finger klopfen
dobiti jih po prstih auf die Finger bekommen
imeti občutek v prstih (etwas) in den Fingerspitzen haben
usekati po prstih koga: (jemandem) auf die Finger hauen
drža prstov die Fingerhaltung
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
s končki prstov kaj prijeti: mit spitzen Fingern
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale

puff² [pʌf]

1. neprehodni glagol
puhati, vleči (at ; cigareto)
sopihati, zasopsti se; sukati se, kaditi se (dim, para); odsopihati (vlak); napihniti se (out ali up)

2. prehodni glagol
pihati, hukati; napihniti, hvalisati, pretirano hvaliti, kaditi komu; zapreti sapo; pudrati

to puff and blow zasoplo dihati, sopihati
puffed eyes otekle oči
puffed sleeve nabran, širok rokav

Rücken², der, (-s, -) hrbet (tudi Anatomie); (Rückenseite) hrbtna stran; Geographie von Bergen: sleme; Baukunst, Architektur bei Gewölben: teme; Sport Schwimmen: hrbtno; verlängerter Rücken podhrbtišče/tam, kjer hrbet izgubi pošteno ime; einen breiten Rücken haben imeti širok hrbet; den Rücken stärken/steifen podpirati (koga); den Rücken decken/freihalten kriti hrbet (komu); den Rücken freihaben imeti proste roke; den Rücken kehren obrniti hrbet (komu, čemu); den Rücken beugen ukloniti se; auf den Rücken legen figurativ premagati, prekositi; auf dem Rücken liegen lenariti; hinter dem Rücken za hrbtom ( tudi figurativ ); in den Rücken fallen napasti od zadaj, figurativ skočiti v hrbet; mit dem Rücken zur Wand/an der Wand stehen/kämpfen: biti potisnjen ob zid; kalt/heiß über den Rücken laufen, kalt/heiß den Rücken hinunterlaufen mrzlo/vroče spreletavati/spreleteti (po hrbtu)

rūs, rūris, n (iz *reu̯os, indoev. kor. *reu- (morda iz *ru = *u̯r̥-); prim. gr. εὐρύς širen, širok, daljen, avestijsko ravah-, sl. raven, ravan, got. rūms = stvnem. rūm = nem. Raum, staroirsko rōe, rōi ravno polje)

1. podeželje, dežela, vas, selo (naspr. mesto), polje, posest(vo) na kmetih, podeželsko (selsko) posestvo, kmetija: Lucr., Ter., Plin. idr., habes rus amoenum Ci., rura peragrantes Ci., rura colentes Hirt. poljedelci, rura exercere bobus H., urbis amatorem solvere iubemus ruris amatores H., rus suburbanum T. — Na vprašanje kam? stoji sam acc. (s popolno ohranjenim pomenom sklona) na deželo, na podeželje, na kmete, na podeželsko (selsko) posestvo: rus homines eunt Pl., ego rus ibo Ter., senex rus se abdidi Ter.; toda z adj.: in Albense rus inferre Plin., in sua rura venire Ci. — Na vprašanje od kod? s samim abl. rure z dežele, s podeželja, s kmetov, s podeželskega (selskega) posestva, z vasi (s sela): rure redire Ter., Ci.; loc. rurī z enakim pomenu pri Pl. — Na vprašanje kje? z loc. rurī na (po) deželi, na (po) podeželju, na (po) kmetih, na (po) vasi (selu), na (po) gajih: ruri esse, vivere, habitare Ci. Pozneje tudi rure z lokativnim pomenom: rure vivere H., quinque dies rure esse H., rure erit O., rure morientem L.; v zvezi z adj. vedno rure: rure paternō H., suburbano rure T., rure suo O.

2. meton. podeželje = kmečko (kmetsko) vedenje, kmetska robatost (zarobljenost, neuglajenost), kmetavzarstvo: manent vestigia ruris H., pleni ruris (kmetavzarstva) et inficetiarum Cat.

ruzzoloni avv.
finire ruzzoloni per terra pasti, telebniti, kot si dolg in širok

scūtum -ī, n (iz *squetom; prim. obscūrus)

1. podolgovat štirioglat ščit rimskih težkooboroženih pešcev, narejen iz lahkega lesa, prevlečen s platnom in z usnjem ter okovan z železom, je imel na sredi železno grbo ali vzboklino (umbō); širok 0,75 m in dolg 1,33 m je bil dovolj velik, da je zaslanjal celega moža: AUCT. B. ALX., S. FR., PLIN. idr., scutum pedestre L., (sc. secundae classi) arma imperata scutum proclipeo ... L., scutis protecti corpore longis V., scutum abicere, reicere, impulsus scutorum CI.; meton. = scūtātus dolgoščitnik: oppidum ordine circumdatum trino scutorum AMM.

2. sinekdoha ščit nasploh: FRONT. idr., scuta equestria L., QUADR. AP. GELL., hunc scutis protegunt hostes C., scutum reliquisse praecipuum flagitium T.

3. metaf. ščit = zaščita, varstvo, zaslon, zaslomba, okrilje, obramba, zaščita: ne quod tamen scutum dare in iudicio viderentur iis quos propter haec arma in iudicium vocavissent CI., scuto vobis magis quam gladio opus est L., ut imperii scutum vocaretur FL. (o Fabiju Kunktatorju). – Soobl. scūtus -ī, m: TURPILIUS AP. NON.

slamnik samostalnik
1. (pokrivalo) ▸ szalmakalapSopomenke: ameriški slamnik
Povezane iztočnice: panamski slamnik

2. (rastlina) ▸ kasvirágPovezane iztočnice: ameriški slamnik

spatha -ae, f (izpos. σπάϑη)

1. podolgovato široko orodje za mešanje zdravil idr., (lekarniška, lekarnarska) žličica, lopatka, lopatica, kuhalnica, kuhača: Cels., Col., Plin.

2. tkalska, tkalčeva lopatka, lopatica: Sen. ph.

3. širok dvorezen meč brez konice, namenjen za zadajanje močnih udarcev, dvoreznik, sablja, pálaš: Veg., Ap., gladiis ac pilis legionarium, … spathis et hastis auxiliarium sternebantur T.

4. steblo palmovih listov in moškega cveta palmovega drevesa (palme, palmovca): Plin.

5. (s soobl. spathē -ēs, f) kokosova ali datljeva palma (kokosovec, datljevec), sicer imenovana elatē: Plin.

spatium -iī, n (indoev. kor. *spē(i)-, *spə- napenjati, raztegovati; prim. skr. sphā́yatē debeli se, postaja tolst, redi se, raste, sphāváyati, sphāráḥ obširen, raztegnjen, velik, širok, sl. speti, spešiti, dospeti, uspeh, let. spêt moči, močen biti, veljati, spêks moč, stvnem. spuot uspeh, pospešitev, spuon izvršiti se, uspe(va)ti, nem. sich sputen podvizati se, pohiteti)

I.

1. prostor, prostranstvo = razsežnost, razsežje, razsežaj, obsežnost, obseg, obsežje podolgem in počez, v dolžino in širino, dolžina, širina, mesto, kraj: Sen. ph., Q. idr., spatium castrorum C., spatia locorum C., spatium, qua flumen intermittit, mons continet C., ad impetum capiendum, equiti utique, modicum erat spatium L., quod spatium non esset agitandi (sc. equos) N., magnum campi spatium Cu., spatium maris L., caeli V., medium caeli spatium H., totum caeli spatium Lucr., spatium dare V., Lucr., Cu. narediti prostor, umakniti se, in spatium resilire breve O. skrčiti se.

2. occ.
a) prostranstvo = obseg, velikost, dolgost, dolžina: spatium victi victor considerat hostis O., viae O., oris et colli O., quod sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin., spatium rhombi, parvi lateris Iuv., elephanti Lucan., vasti corporis Sen. tr., plantae Herculis Gell.; od tod in spatium v dolžino, podolgem, podolgič, podolgoma: trahit in spatium (sc. aures) O. podaljša, in spatium fugit O. beži naravnost (naspr. redit in gyrum), tum iacet in spatium sine corpore … vorago Sil.
b) vmesni prostor, presledek, razstop, razdalja, dalj(a), daljava, oddaljenost: spatium inter acies C., longo spatio distare C., hic locus aequo fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat Ci. skoraj enako oddaljen, tanto spatio C. pri tolikšni razdalji, pri tolikšni daljavi, tako daleč, quod tanta machinatio ab tanto spatio instrueretur (po drugih constitueretur) C. v taki daljavi, paribus intermissae spatiis (sc. trabes) C. v enaki razdalji narazen ležeči, mediocri spatio relicto V. po zmernem presledku, ne predaleč, subit iniquo spatio V., spatio propinquitatis (= spatio propinquo) C. zaradi neznatne oddaljenosti = zaradi (velike) bližine, alterum (sc. genus siderum) spatiis immutabilibus ab ortu ad occasum commeans Ci., spatium discrimina fallit O.

3. razdalja, daljava, ki jo mora kdo prehoditi ali preteči, proga, pot določene dolžine, del poti, kos poti: duum milium spatium C., longo itineris spatio C., pari spatio transmissūs C. prav tako daleč prepeljan, illi medio in spatio chorus … occurrit comitum V., spatium conficere ali emetiri pot opraviti, prehoditi, preteči, premagati: magno spatio paucis diebus confecto C., dimidium fere spatium confecerat, cum … N., ingens die uno cursu emetiens spatium L., ut eadem spatia quinque stellae conficiant Ci.; pesn.: nec (sc. lapis) spatium evasit totum V.

4. occ. (= gr. στάδιον) dirkališče, dirkalna (temovalna) steza, tekališče, tir na dirjališču ali tekališču, stadion (štadion), tekmovališče: Sen. ph., Suet. idr., equus spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ali spatio extremo … sub ipsam finem adventabant V. na koncu … dirkališča, equique pulsabant pedibus spatium declivis Olympi O., spatia etsi plura supersint V. in ko bi bilo tekališče še daljše, nobiles equos cursus et spatia probant T., abstulerunt me velut de spatio L.; pren.: deflexit iam aliquantulum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. iz tira in s poti, spatiis exclusus iniquis V. ker me ovirajo preozke meje mojega načrta; meton. kroženje, obtek, krogotek, obkrožitev, krog, tek, pretek, pot (dirkačev), pesn. tudi v pl.: (sc. equus) ad … maxuma campi sudabit spatia V., quadrigae addunt in spatia V. končujejo obtek za obtekom (krog za krogom), corripiunt spatia V. pospešijo tek, zdirjajo po tekališču, adversi(s) spatiis V., septem spatiis circo meruere coronam O.; metaf. sploh tek, pot: ille (sc. turbo) actus habenā curvatis fertur spatiis V. v krogoteku, v krogih, immensum spatiis confecimus aequor V. pretekli smo plan (pot, površino) neizmernih razsežnosti, ruunt tritumque relinquunt quadriiugi spatium O., spatium defensionis Ci., ex medio gloriae spatio Cu. iz srede slovitega prizorišča, spatium iuventae transire, aevi spatium finire, vitae spatium decurrere O., decurso aetatis spatio Pl., quasi decurso spatio Ci., iam excurso spatio Ter., spatiis obstantia claustra H., currenti spatium praemonstra Lucr., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki mi je po starosti bližji, mors est velocis spatii meta novissima Sen. tr.

5. sprehajališče: Academiae non sine causa nobilitata spatia Ci., ad illa spatia nostra sedesque pergimus Ci., spatia communia, silvestria Ci., locus planis porrectus spatiis H., in interius spatium … Cecropidas ducit O., innumeris spatia interstincta columnis Stat.; pren.: oratorem ex Academiae spatiis exstitisse Ci.; meton. sprehod, sprehajanje: a quibus si uno basilicae (po baziliki) spatio honestamur Ci., duobus spatiis tribusve factis Ci. po dveh ali treh sprehodih, ut in extremis spatiis subsultim decurreret Suet. —

II. metaf.

1. čas, doba, obdobje, vek, razdobje: annuum, dierum triginta, praeteriti temporis Ci., tam longo spatio Ci., hoc interim spatio Ci. v tem vmesnem času (obdobju, medčasju), in brevi spatio Ter., Lucr., brevi spatio S., L., H., parvo spatio Pr., tantam eorum multitudinem nostri interfecerunt, quantum fuit diei spatium C. naši so jih pobili toliko, kolikor je trajala dolžina dneva (= kolikor jih je dolžina dneva dopuščala pobiti), (sc. Galli) spatia omnis temporis non numero dierum, sed noctium finiunt C., totidem dierum spatio retardari N., post sexagesimum vitae spatium Plin. po šestdesetem letu, mari iussis non amplius quam horarum spatium dedit Suet.; occ. dolgost, dolžina časa, dolga doba, dolgotrajnost, (dolgo) trajanje, vek: arbor spatio durata O., prius quam dolor spatio evanescere possit O., spatio pugnae defatigati C., regem spatium initiorum Cereris tenuit L., spatia annorum lenibunt vulnera nostra Pr. dolgost let.

2. čas za kaj, določeni čas, prilika, priložnost, rok: Pl., Pac. fr., Plin., Val. Fl. idr., nisi tempus et spatium datum sit Ci. čas in priložnost, neque ut celari posset, tempus spatium ullum dabat Ter. čas ni dajal priložnosti, čas ni dopuščal priložnosti, alicui tridui spatium dare C. tri dni časa, irae spatium dare L., Sen. ph. pustiti jezo, da se izkadi (razkadi, poleže, pomiri), irae spatium et consilio tempus dare L., daret malorum paenitentia, daret bonorum consensui spatium T. naj da časa hudobnim za kesanje (da se pokesajo), dobrim za združitev (da se združijo), spatium animo dare Cu. dati si čas za preudarjanje (preudarek, premislek, razmislek), dare pugnae spatium Cu. prekiniti boj, prenehati boj (se bojevati), spatium deliberandi N. čas za premislek, ut spatium pila in hostes coniciendi non daretur C., spatium Vitellianis datum refugiendi T., si mihi spatium ad scribendum darent Ci., vix explicandi ordines spatium Etruscis fuit L., spatium habere ad dicendum Ci., nullum sibi ad cognoscendum spatium relinquunt C.; spatium sumere vzeti (jemati) si čas: spatio sumpto, spatio ad colloquendum sumpto L., spatium sumamus ad cogitandum Ci.; sex dies ad eam rem conficiendam spatii postulant C., tempus inane peto, requiem spatiumque furori V., spatium pro munere posco O.

3. (metr. ali ret.) mera (po času), trajanje, dolžina: trochaeus, qui est eodem spatio quo choreus Ci., quae (sc. vitia) fiunt spatio Q.

4. meton. merska (merilna) vrv(ica): altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T. nedosegljiva merilnim vrvicam = ki je merilne vrvice ne morejo izmeriti.

spissus 3, adv. -ē ( -ō: Afr.) iz *spid-tos ali *spid-sos h gr. σπίδιος širen, obsežen, širok, prostran; sor. z lit. spintù, spìsti (v)zrojiti (o čebelah), spìstas [= lat. spissus] nagneten, speĩsti, speičiù obkoliti)

1. gost, debel, stisnjen, stlačen, zgačen (zgaten), zgneten, nagneten: Lucr. idr., aër, grando O., nubes O., Cu., caligo O., Sen. tr., spissae noctis umbrae V., tenebrae Petr., ager V., harena V. grudàt, grúdast, litus O. gosto = trdno in trdo, solum Col., Plin. (naspr. solum solutum rahla), spissa ramis laurea H. z gostim vejevjem, vejnata, coronae, coma, comae nemorum H., arbor spississima Plin., semen spissius Col., spissa amoma O. v gostih kapljicah z las kapljajoč, spissus sanguis O. strjena, zasirjena, sesirjena, ignis Pr., spissior ignis Lucan., tunica spissa Pl., vestis Plin. gosto tkana, crassa spissaque corpora (naspr. subtilia) Sen. ph., spisse ponere arbores Col., spisse calcare carbones Plin., spissius serere sementim Col.; z abl.: corona non tam spissa viris V. ne tako gosta tolpa mož, navis iuncturis aquam excludentibus spissa Sen. ph. — Od tod subst. spissae -ārum, f (sc. vestes) oblačila iz goste volne, gostovolnena oblačila: inveniam alium poetam, apud quem praecingantur et spissis aut phryxianis prodeant Sen. ph.

2. occ. nagneten, natlačen, natlačeno poln, (pre)natrpan, gosto (polno) zaseden, do zadnjega poln: theatra, sedilia H. Klas. le

3. metaf.
a) počasi, ne hitro, s trudom (trudoma) napredujoč, počasi (naprej) idoč, počasen, zamuden, zamujajoč, obotavljajoč se, omahujoč: Caecil. ap. Non. idr., spissum istuc amantist verbum Pl., exitus spissi et producti Ci., omnia tarda adhuc et spissa Ci. ep., pro spisso evenit Pl. počasi, pozno, spisso venire Afr. fr., tu minus spisse atque tarde incedis Naev. ap. Non., spisse ut videantur omnia (sc. senectuti) confieri Pac. ap. Non., spisse atque vix ad aliquem pervenire (sc. v govoru) Ci., nascimur spissius quam emorimur Varr. ap. Non.
b) težaven, težek (težak), naporen, trudapoln, trudovit: spissum sane opus et operosum Ci. ep., etiam si est aliquanto spissius Ci., sin id erit spissius Ci. ep. ko pa bi bilo pri tem kaj zadržkov.
c) večkrat zaporeden, pogost eden za drugim: spississima basia Petr. „povodenj“, „poplava“, „kopica“ poljubov.

stolp|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. v časopisu: die Spalte, die Kolumne
dolg en stolp ali več stolpcev spaltenlang
prvi/začetni stolpec Eingangsspalte
širina stolpca die Spaltenbreite
za stolpec širok spaltenbreit
cele stolpce spaltenlang
v stolpcih kolumnenweise, spaltenweise

2. številk: die Kolonne, Zahlenkolonne

3. v merilnih instrumentih: die Säule (živosrebrni Quecksilbersäule)

še aún; todavía

še ne aún no, todavía no
še enkrat una vez más, otra vez, de nuevo
še enkrat toliko el doble, otro tanto
še enkrat toliko širok de doble ancho
še danes hoy mismo, aún hoy, hoy todavía
še pred jutranjim svitom ya antes de amanecer
še vedno todavía; siempre
le še 10 minut tan sólo diez minutos
vsaka še tako majhna usluga toda complacencia por pequeña que sea
še to je manjkalo esto era lo que faltaba
nisem še bil v Španiji no he estado nunca en España
k temu je treba še dodati a ello hay que añadir
najsi je še tako bogat por rico que sea
naj še tako prosi por mucho que suplique
še ni prišel? ¿no ha venido aún?

širi|ti se (-m se) razširiti se

1. (postati bolj širok) breiter werden, weiter werden, sich erweitern, sich dehnen; (iti narazen) in die Breite gehen

2. med ljudmi, v kako smer: sich ausbreiten, sich ausdehnen; bolezen, navada: [überhandnehmen] überhand nehmen, um sich greifen; (sipati, razsipati) ausstreuen; žarki, toplota: abstrahlen, (Strahlen/Wärme) ausstrahlen; fizika sich fortpflanzen
širiti se navzgor aufsteigen

3. nebo: sich wölben