Franja

gelare

A) v. tr. (pres. gēlo) zamrzniti, zamrzovati, spremeniti v led:
la brina ha gelato gli alberi od slane so zmrznila drevesa

B) ➞ gelare, gelarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ gēlo) zmrzniti, zmrzovati; ledeneti (tudi pren.):
il lago è gelato jezero je zamrznjeno
mi si gelano le mani roke mi zmrzujejo
questa notte ha gelato sinoči je zmrzovalo
sentirsi gelare il sangue pren. čutiti, kako ledeni kri

gêne [žɛn] féminin zadrega, neprijetnost; ženiranost; mučnost, muka, težava, ovira; denarna stiska; prisiljenost

il est sans gêne on se prav nične ženira
n'ayez aucune gêne! Nič se ne ženirajte!
avoir de la gêne à avaler imeti težave pri požiranju
éprouver de la gêne biti v zadregi, ženirati se
être dans la gêne, (dans une grande) gêne biti v (hudi) (denarni) stiski
être sans gêne ne se ženirati, biti neprisiljen, ne se ozirati na druge
éprouver une gêne à respirer s težavo dihati
sentir de la gêne dans le genou čutiti bolečino v kolenu
ressentir une gêne intolérable začutiti neznosno bolečino
sa présence m'est une gêne njegova navzočnost mi je (prava) muka
sans-gêne masculin neprisiljenost, neženiranost; indiskretnost, nevljudnost, brezobzirnost; masculin brezobzirnež
(vieilli) mettre à la gêne spraviti v zadrego

geschmeichelt: sich geschmeichelt fühlen čutiti se počaščenega

glád (-ú) m (lakota) fame; indigenza:
čutiti, utešiti glad avere fame; levarsi, togliersi la fame
umirati od gladu morire di fame

gnus moški spol (-a …)

1. (stud) der Ekel
čutiti gnus do sich ekeln vor
navdajati z gnusom (jemanden) anekeln

2. moralni: der Abscheu
zbujati gnus Abscheu erregen
čutiti gnus do (etwas) verabscheuen
(naveličanost) der Ekel (življenja vor dem Leben)

gnús nausea, disgust, loathing; aversion; repugnance (do, za to, against); abomination; abhorrence

ki izzove gnús revolting
gnús do življenja disgust with life, weltschmerz
čutiti, imeti gnús do česa to hold something in abhorrence
navdajati koga z gnúsom to nauseate someone
to me navdaja z gnúsom that makes me feel sick

gnús (-a) m schifo, ribrezzo; voltastomaco:
ob prizoru ga je obhajal gnus una scena che gli dava il voltastomaco
čutiti gnus do krvi provare ribrezzo del sangue

gratitudine f hvaležnost:
serbare, nutrire gratitudine per qcn. čutiti hvaležnost do koga

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

herida ženski spol rana, poškodba; zabod, udarec; žalitev

herida contusa zmečkanina (rana)
herida incisa urez
herida ligera (grave) lahka (težka) rana
herida mortal (de necesidad) smrtna rana
herida de pronóstico reservado nevarna rana
herida punzante vbodna rana
producir una herida zadati rano
vendar una herida obvezati rano
resollar (respirar) por la herida čutiti se prizadetega zaradi slučajne besede

hingezogen: hingezogen von navdušen od/nad; sich hingezogen fühlen zu čutiti simpatijo do

Hustenkitzel, der, einen Hustenkitzel fühlen čutiti praskanje v grlu

inclinazione f

1. naklon, nagib

2. mat. naklonski kot
inclinazione magnetica fiz. magnetna inklinacija
inclinazione dell'asse di rotazione astr. naklon rotacijske osi

3. pren. nagnjenje:
inclinazione allo studio nagnjenje, veselje za študij
avere, sentire inclinazione per qcn. čutiti nagnjenje do koga, biti komu naklonjen, imeti koga rad

incomodar nadlegovati, nadležen biti

incomodarse jeziti se, čutiti se užaljenega, zameriti
¡no se incomode V! ne zamerite! ne trudite se!

interēsse m

1. zanimanje:
mostrare interesse per una ragazza kazati zanimanje za deklico, čutiti privlačnost do dekleta

2. korist

3. ekon. obresti:
interesse attivo, passivo aktivne, pasivne obresti
tasso d'interesse obrestna mera

4. ekon. (interessenza) udeležba, delež pri dobičku

5. ekst. dobičkaželjnost

intimno prislov
1. (o tesnem odnosu) ▸ intim módon, meghitten, bensőségesenPri pisanju za otroke je treba ostati intimno povezan s svojim otroštvom, zato niti ni nujno, da ima avtor svoje otroke. ▸ A gyermekirodalmi művek írása során a szerzőnek meghitt kapcsolatban kell maradnia a saját gyermekkorával, ezért nem feltétlenül szükséges, hogy saját gyermekei legyenek.Člani društva se med seboj skoraj intimno poznajo, si pomagajo in delijo izkušnje in materialne dobrine. ▸ Az egyesület tagjai szinte bensőségesen ismerik egymást, segítenek egymásnak és megosztják egymással a tapasztalataikat és az anyagi javaikat.

2. (o ljubezenskem razmerju) ▸ intim módon, bensőségesenIgralec istočasno intimno prijateljuje z vsaj še štirimi drugimi ženskami. ▸ A színész legalább négy nővel folytat intim viszonyt egyszerre.James mi je povedal, ko sva bila še intimno povezana. Zaljubljeni moški radi klepetajo. ▸ James mondta nekem, amikor még intim viszonyban voltunk. A szerelmes férfiak szeretnek fecsegni.Ljubosumni ste na eno izmed dvojčic, ker se je intimno zbližala s privlačnim moškim. ▸ Féltékeny az ikrek egyikére, mert intim kapcsolatba került egy vonzó férfival.

3. (o vzdušju) ▸ bensőségesen, meghittenTaka postelja bo zaradi znižanega stropa delovala tudi bolj intimno in prijetno. ▸ Az alacsonyabb mennyezetnek köszönhetően az ágy is bensőségesebbnek és barátságosabbnak hat majd.Kako ukrotiti premočno svetlobo, da bo prostor romantično, intimno razsvetljen? ▸ Hogyan szelídítsük meg a túl sok fényt, hogy a szoba romantikusan, bensőségesen legyen megvilágítva?
Tudi ambient je zelo lep, deluje zelo intimno, ker je prostor majhen in sprejme omejeno število obiskovalcev. ▸ A hangulat is nagyon kellemes, nagyon bensőségesen hat, mivel a hely kicsi és csak korlátozott számú látogatót tud befogadni.

4. (o čustvih ali mnenjih) ▸ bensőségesen, približek prevedka ▸ a lelke mélyénMorda se kot človek z dejanjem klienta intimno ne strinjam, a ga moram skladno s poklicno etiko braniti. ▸ Lehet, hogy az ügyfél cselekedetével a lelkem mélyén nem értek egyet, ugyanakkor a szakmai etika szabályai szerint védenem kell.

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah

jez|a [é] ženski spol (-e …)

1. (srd) der Zorn, besna: die Wut
od jeze vor Zorn/Wut, zorn-, wut-
(rdeč zornrot, spačen wutverzerrt, tresoč se zornbebend, wutbebend, pihajoč zornschnaubend)
|
jeza ga obide/zgrabi/popade der Zorn packt (ihn), (er) gerät in Zorn
jeza se ji poleže (ihr) Zorn legt sich
izbruh jeze der Zornesausbruch
nagle jeze jähzornig, (leicht) aufbrausend
peniti se od jeze vor Wut kochen/platzen
pihati od jeze vor Wut schnauben
stresti jezo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen (an)

2. (nejevolja) der Ärger (nemočna ohnmächtiger, nad čim über (etwas), se je razkadila verflog)
čutiti jezo Ärger empfinden
potlačiti jezo den Ärger unterdrücken
stresati jezo na koga seinen Ärger an (jemandem) auslassen
(sitnosti) der Ärger, der [Verdruß] Verdruss, Scherereien množina
povzročati jezo (nejevoljo) böses Blut machen, (sitnosti) [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen

3. (zamera) der Groll
kuhati jezo grollen (na koga jemandem)

kosten¹ pokušati, pokusiti; figurativ okusiti; kosten lassen dati pokusiti/okusiti; zu kosten geben figurativ dati čutiti

kribbelig živčen, nemiren; Haut: gomazeč; figurativ razdražljiv; kribbeliges Gefühl gomazenje (haben čutiti) ; kribbelig zumute sein : mir ist kribbelig zumute ves sem živčen, ves živčen sem