Franja

grozdíčje botanika groseillier moški spol

(sadež) rdeče, belo grozdičje groseille ženski spol rouge, blanche
črno grozdičje groseille noire, cassis moški spol; (redko) raisin moški spol

grozdje samostalnik
(sadje) ▸ szőlőPovezane iztočnice: belo grozdje, namizno grozdje, rdeče grozdje, črno grozdje

grózdje raisin moški spol

namizno grozdje raisin(s) de table
belo, črno grozdje raisin blanc, noir
zoologija morsko grozdje raisins de mer, œufs de seiche (ali de poulpe)
suho grozdje raisins secs (ali de Corinthe)
trgati grozdje cueillir le raisin, vendanger

habiller [abije] verbe transitif obleči, oblačiti, odeti; olepšati, okititi; zakriti, prikri(va)ti, prekriti; pripraviti (za pečenje); montirati

cette robe t'habille bien ta obleka se ti lepo prilega
habiller une faute prikrivati hibo, napako
habiller une plante pokriti rastlino
habiller une perdrix pripraviti, očistiti jerebico za pečenje
qui vous habille? kdo vam dela obleke?
habiller quelqu'un (de doutes pièces) (figuré) zagosti jo komu; očrniti koga
habillé de noir črno (žalno) oblečen
être mal habillé biti slabo oblečen

Halys -yos, acc. -yn, redko -ym, abl. -ye, m (Ἅλυς) Hális,

1. glavna reka Male Azije, ki izvira na jugu Pontskega gorovja in se izliva v črno morje (zdaj Kizilirmak = Rdeča reka): Ci. poet., L., Cu., O., Mel., Plin., Lucan., Val. Fl.

2. moško ime: Stat.

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

home² [hóum] prislov
doma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točno

to bring home the bacon zmagati
to bring a crime home to s.o. dokazati komu zločin
to bring s.th. home to s.o. prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komu
figurativno to come home to ganiti, občutiti, priti do srca
curses come home to roost kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubi
till the cows come home celo večnost
to drive a nail home zadeti
to drive s.th. home to s.o. prigovarjati, prepričevati koga
to get home uspeti zmagati
to hit (ali strike) home v živo zadeti, pravo zadeti
to see s.o. home spremiti koga domov
the thrust went home udarec je zadel v črno
nothing to write home about nič posebnega

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

ivraie [ivrɛ] féminin, botanique ljuljka, plevel

ne recueillir que de l'ivraie (figuré) žeti le črno nehvaležnost
séparer le bon grain de l'ivraie ločiti zrnje od plevela, dobro od slabega

japan [džəpǽn]

1. samostalnik
vrsta črnega laka

2. prehodni glagol
lakirati s tem lakom

japaned leather črno lakirano usnje
japanning lakiranje pri visoki temperaturi

kȁpa ž kapa: službena, studentska, vojnička, sportska, šoferska kapa; kapa sa štitnikom kapa s senčnikom; bacati -u uvis metati kapo v zrak od veselja; mrka kapa zla prilika nič dobrega ne pomeni, če srečaš črno kapo (duhovnika); davati -om i šakom dajati radodarno; djevojka je pošla pod -u dekle se je omožilo; vrabac mu je pod -om ima tiča pod klobukom, ne pozdravlja; nakriviti -u potisniti kapo na stran, prešerno se vesti

key-note [kí:nout] samostalnik
glasba osnovni glas
figurativno glavno načelo, vodilna misel, geslo
ameriško, politika smernica politične stranke

to strike the key-note zadeti v črno

klaviatura samostalnik
1. (tipke na glasbilu) ▸ klaviatúra, billentyűzetVsaka od običajno 61 tipk na klaviaturi je namenjena enemu tonu ali frekvenci. ▸ A legtöbbször 61, a billentyűzeten található billentyű egy-egy hang vagy frekvencia megszólaltatására szolgál.
Povezane iztočnice: manualna klaviatura, nožna klaviatura, pedalna klaviatura

2. (nabor; repertoar) ▸ tárház
Eliju Rothu je treba priznati, da pozna klasične filmske grozljivke in da zna uporabiti klaviaturo filmske groze. ▸ Eli Roth esetében el kell ismernünk, hogy ismeri a klasszikus horrorfilmeket és a filmes horror teljes tárházát tudja alkalmazni.
Strankin voditelj ni le izredno karizmatična osebnost, temveč spretno obvlada tudi klaviaturo politične taktike in strategije. ▸ kontrastivno zanimivo A párt vezetője nem csak rendkívül karizmatikus személyiség, de ügyesen tud játszani a politikai taktikákkal és stratégiákkal is.

koníca (peresa, orodja) nib; (igle, noža, svinčnika itd.) point; (zvonika, stolpa, strehe) spire

noževa koníca point of a knife
ptičje pero s črno koníco a blacktipped feather
opremiti, okovati s koníco kaj to tip something
zožiti (se) v koníco to spire
prometne koníce (figurativno) peak (traffic) hours pl, rush hour

kosteličevj|e srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika das Geißblatt, die Heckenkirsche (črno Schwarzes/Schwarze, modro Blaues/Blaue, planinsko Alpen-, puhastolistno/navadno Rotes/Rote, tatarsko Tataren-)

kred|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Kreide, die Schreibkreide; -kreide (krojaška Schneiderkreide, litografska Fettkreide, Lithokreide, obeleževalna Signierkreide, plavljena Schlämmkreide)
risba s kredo die Kreidezeichnung
rdeča kreda der Rötel
risba z rdečo kredo die Rötelzeichnung
poudarjanje z rdečo kredo die Höhung
bel kot kreda kalkweiß, kreideweiß, kreidebleich
tehnika dodajati kredo čemu (etwas) kreiden
namazati s kredo kreiden
figurativno biti v kredi in der Kreide sein (bei)
biti globoko v kredi tief in der Kreide sein
kupovati na kredo aufschreiben lassen, ankreiden lassen
živeti na kredo auf Kreide leben
zapisati s črno kredo v dimnik in den Schornstein schreiben

Krumme², das, das Krumme gerade und das Gerade krumm machen delati belo črno in črno belo

lakirati to lacquer, to varnish; to japan

črno lakirano usnje japanned leather

lavoro m

1. delo; opravilo, opravek:
lavoro manuale, intellettuale fizično, umsko delo
lavoro a domicilio delo na domu
lavoro nero delo na črno
infortunio sul lavoro nesreča pri delu

2.
lavori pl. delo (organov, skupin ipd.)
i lavori dell'assemblea delo zbora, skupščine

3. delo; zaposlitev; delovno mesto:
lavoro a cottimo akordno delo
andare al lavoro iti na delo

4. (opera) delo:
lavori pubblici javna dela
un lavoro di Modigliani Modiglianijevo delo

5. ekst. delavci, delavstvo:
conflitto fra capitale e lavoro konflikt med kapitalisti in delavci

6. zapletena zadeva; prevara

Leucē -ēs, f (ἡ Λευκή Bela) Lévka

1. (sc. πόλις, prim. Beli grad, Beograd) mesto v Lakoniji: L.

2. (sc. νῆσος) ime več otokov, poseb.
a) otok pri Kreti: Plin.
b) otok pri Boristenovem izlivu v Črno morje, posvečen Ahilu in zato tudi imenovan Achillis insula ali Achillēa: Mel., Plin.