Franja

krút (-a -o)

1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
krut človek uomo crudele
kruta strogost rigore atroce
pren. kruta resnica la verità nuda e cruda

2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria

kultúra (-e) f

1. cultura, civiltà:
antična, srednjeveška kultura la cultura classica, medievale
evropska, orientalska kultura la cultura europea, orientale
duhovna, materialna kultura la cultura spirituale, materiale

2. (dejavnost na področju umskega, umetniškega ustvarjanja) cultura:
dom kulture casa della cultura

3. ekst. cultura; educazione:
človek skromne, velike kulture persona di modesta, di grande cultura
tehniška kultura cultura tecnica
kultura občevanja la cultura della comunicazione

4.
telesna kultura cultura fisica

5. agr. coltura, specie coltivata; coltivazione:
uvajati donosnejše kulture introdurre colture più produttive

6. biol. coltura microbica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
arheol. halštatska kultura cultura di Halstatt
latenska kultura cultura lateniana
megalitska kultura cultura megalitica
kultura mostiščarjev cultura palafitticola
kultura žarnih grobišč cultura dei campi di urne
ljudska kultura cultura popolare
jezikovna kultura educazione, cultura linguistica

kultúren cultural; cultured; civilized

zelo kultúren človek a very cultured man
kultúrno delo cultural work
kultúrna izmenjava cultural exchange
kultúrni film educational (ali instructional, documentary) film
kultúrna zgodovina history of civilization
kultúrno središče cultural centre
kultúrna država (narod) civilized state (nation)

kup|ec moški spol (-ca …) der Käufer; (človek, ki je kaj kupil) der Erwerber (prvi Ersterwerber); (stranka) der Kunde
posojilo za kupca der Kundenkredit
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
pogovor s kupcem das Verkaufsgespräch
svetovanje kupcem die Kundenberatung
kreditiranje kupcev die Kundenfinanzierung

kvédrast (-a -o) adj. pren.
kvedrasti človek uomo goffo, lento

lagóden (-dna -o) adj.

1. comodo, confortevole:
lagodno življenje vita comoda

2. (ki se ne trudi, si ne prizadeva) comodo:
pejor. lagoden človek pantofolaio

lahkomiseln pridevnik
1. (nepremišljen; nepreudaren) ▸ könnyelmű, nemtörődömBila sva lahkomiselna in nisva izkoristila ugodnega nakupa stanovanja pred dvajsetimi leti. ▸ Túl könnyelműek voltunk, és húsz évvel ezelőtt nem használtuk ki a kedvező lakásváslási lehetőséget.
To je bila največja jedrska nesreča na Japonskem in hkrati plačilo za lahkomiselno ravnanje s tehnologijo sevanja. ▸ Ez volt Japán legnagyobb nukleáris balesete, és egyben az ára annak, hogy könnyelműen kezelték az atomtechnológiát.

2. (o ženski) ▸ könnyűvérű, könnyelműŠele tedaj je spoznal, koliko prijateljev ima Julija, in ko mu je ta lahkomiselna ženska predlagala, naj bi skrivaj odpotovala na poročno potovanje, si je podpisala smrtno obsodbo. ▸ Akkor jött csak rá, mennyi barátja van Julijának, és amikor ez a könnyelmű nőcske azt ajánlotta, hogy titokban utazzanak el nászútra, aláírta a halálos ítéletét.

lahkovéren credulous; easily convinced; gullible; too ready to believe

lahkovéren človek gull
on je lahkovéren (on vse verjame) he will swallow anything you tell him

lajteng|a ženski spol figurativno eine lange Leitung, die Spätzündung
človek z dolgo lajtengo der Spätzünder

ledenodob|en [é,ô] (-na, -no) eiszeitlich, kaltzeitlich; Eiszeit- (človek der Eiszeitmensch, ledenik der Eiszeitgletscher)

ledenodôben (-bna -o) adj. geol. dell'epoca glaciale, diluviale:
antr. ledenodobni človek uomo dell'epoca glaciale

legenda samostalnik
1. (zgodba) ▸ legenda
2. (slaven človek) ▸ legendaSkupina Deep Purple spada med legende rokerske glasbe. ▸ A Deep Purple együttes a rockzene legendái közé tartozik.
Vesel sem, da sem spoznal legendi rocka. ▸ Örülök, hogy megismerhettem a legendás rockzenészeket.
Pošta ZDA že nekaj let izdaja znamke s portreti legend Hollywooda. ▸ Az amerikai posta már évek óta hollywoodi legendákat ábrázoló bélyegeket bocsát ki.

3. (pojasnilo) ▸ jelmagyarázatZemljevidi imajo legendo. ▸ A térképeken jelmagyarázat található.

lisíca zoologija renard moški spol ; (samica) renard femelle, renarde ženski spol ; (mladič) renardeau moški spol

polarna, severna lisica renard bleu
srebrna lisica renard argenté
lisica zvitorepka maître Renard; (prebrisan človek) un fin renard
lisice (okovi) menottes ženski spol množine
natakniti komu lisice passer les menottes à quelqu'un

literáren literary

literárni zgodovinar literary historian
literárna zgodovina history of literature
literárno izobražen človek literary man

ljubiti (ljubim) lieben (se sich)
sposoben ljubiti liebesfähig
sposobnost ljubiti die Liebesfähigkeit
ki ljubi liebend
(sonce sonneliebend, razkošje prunkliebend, prachtliebend, umetnost kunstliebend)
ki ljubi naravo naturverbunden
človek, ki ljubi der Liebende ( ein -r), die Liebende

ljudje [é] moški spol množina (ljudi …)

1. pl. ➞ → človek

2. Leute množina, Menschen množina
mali ljudje kleine Leute
pomembni ljudje Leute von Rang
preprosti ljudje schlichte Leute
vsi ljudje alle Welt, alle Leute
v redu ljudje ordentliche Leute
kar ljudje pomnijo seit Gedenken/Menschengedenken
(dober) poznavalec ljudi der Menschenkenner
(dobro) poznavanje ljudi die Menschenkenntnis
množica ljudi der Menschenstrom, der Menschenauflauf
skupina ljudi die Menschengruppe
spomin za ljudi das Personengedächtnis
dosti ljudi se je nabralo es kam zu einer Menschenansammlung
iti med ljudi unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
spraviti med ljudi unter die Leute bringen
med ljudmi unter den Leuten/Menschen
poskus na ljudeh das Menschenexperiment, der Menschenversuch
zaradi ljudi der Leute wegen

3.
mnogo/malo ljudi viele/wenige

4. ljudje pravijo/ne razumejo/mu očitajo: man (sagt …)
kaj bodo ljudje rekli? was wird man sagen?

ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto

ljúdstvo peuple moški spol , population ženski spol

človek iz ljudstva homme moški spol du peuple
delovno ljudstvo peuple travailleur (ali laborieux), masses travailleuses (ali laborieuses)
izvoljeno ljudstvo le peuple élu
kmečko ljudstvo peuple des campagnes, paysans moški spol množine
preprosto ljudstvo les petites gens, le menu peuple, le populaire, familiarno le populo
mnogo ljudstva beaucoup de monde, une foule
Socialistična zveza delovnega ljudstva l'Alliance socialiste du peuple travailleur (ali des travailleurs)

ljúdstvo pueblo m

človek iz ljudstva hombre m del pueblo
delovno ljudstvo clase f obrera (ali trabajadora), productores m pl
izvoljeno ljudstvo el pueblo elegido
kmečko ljudstvo gente f del campo; paisanaje m
nomadsko ljudstvo pueblo m nómada
priljubljen pri ljudstvu popular

ločeváti (-újem) | ločíti (-im)

A) imperf., perf.

1. separare:
ločiti pleve od zrna separare la lolla dal granello

2. distinguere; contraddistinguere:
ločevati dobro od slabega distinguere il bene dal male

3. (biti vmes) separare, dividere, isolare, frapporsi (tudi pren.); grad. tramezzare:
globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele un profondo divario separa i paesi sviluppati dagli arretrati
pren. ločevati ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio
ločiti iz črede sbrancare

B) ločeváti se (ločújem se) /ločíti se (-im se) imperf. perf. refl.

1. (iti narazen, posloviti se) separarsi; accomiatarsi; staccarsi; distogliersi

2. (biti različen, drugačen) distinguersi, essere diverso; divergere:
človek se loči od živali l'uomo si distingue dall'animale

3. pren. (razvezati se) separarsi; divorziare