Franja

stainless [stéinlis] pridevnik (stainlessly prislov)
brez madeža; nerjaveč
figurativno neomadeževan, čist, brezgrajen

stainless steel nerjaveče jeklo

stretto

A) agg.

1. stisnjen:
a bocca stretta pren. nerad
a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

2. tesno ob, tik ob:
prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

3. tesno povezan, bližnji, intimen:
amicizia stretta intimno prijateljstvo
parente stretto bližnji sorodnik
essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

4. prisiljen, gnan:
è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

5. nujen, hud

6. stiskaški, skopuški:
tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

7. ozek, tesen:
calzoni stretti ozke hlače
andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

8. strog; strikten:
stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

9. čist (narečje, govor):
parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

10.
lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

B) avv.

1. tesno; močno:
stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
parlare stretto izgovarjati ozko

2. pren. strogo, striktno

C) m

1. morska ožina

2. glasba stretto (pri fugi)

stubenrein čist (ki se ne ponečedi); figurativ Witz: za nežna ušesa

súh -a -o, komp. bolj suh -a -o
1. suh, suv: -a tla; suh kakor poper; prišel sem suh domov; zemlja je že čisto -a; imam -a usta; suh mraz
suhomrazica, suvomrazica; suh kašelj; jesti suh kruh
jesti kruh, hljeb bez smoka; suh zid
suhozid, suvozid, suhomeđa, suhomeđina, suvomeđa, suvomeđina; -a igla
suha igla, suva igla; -a hrana; -a krma
suha stočna krma, suva stočna krma; -o poletje
suho ljeto, suvo leto; -a vročina
suha vrućina, suva vrućina; suh sneg
suh snijeg, suv sneg; -a juha
juha od suhoga, suvoga mesa; biti suh ob koncu meseca
biti bez novaca na kraju mjeseca
2. suh, suv, suhoparan, suvoparan: -i podatki; -e številke
suhe, suve brojke; suh slog
suh, suv stil; -o poročilo
3. suh, suv, bez vlažnosti, svežine: -a veja
suha, suva grana
4. suh, suv, sušen: -o meso; -a klobasa; -o sadje
suho, suvo voće: -e češplje
suhe, suve šljive
5. suh, suv, čist: -o zlato; -o vino
suho, suvo vino, bez ili sa malo šećera
6. suh, suv, mršav: suh kakor trlica
suh kao vreteno, kao vejka
7. -o s
suho, suvo, kopno: biti na -em, stopiti na -o; na -em in na vodi; briti se na -o
brijati se bez sapunanja
8. -a južina, obično mn. zool.
kosci, Opiliones

svéž -a -e
1. svjež, svež: svež kruh; kruh je še -a hrana; -e meso; -e sadje
svježe voće; -e perilo
svježe rublje
2. dobar, čist: svež zrak; -a voda
3. odmoren, čio, zdrav: svež človek; svež obraz
4. skorašnji, nov, najnoviji: svež sneg; -a rana; -i grobovi, vtisi

svȉjetao svijètla svijètlo, dol. svȉjetlī -ā -ō (ijek.), svȇtao svétla svétlo, dol. svȇtlī -ā -ē (ek.)
1. svetel: -e oči; -i trenuci; -a tačka, boja, pojava
2. čist, neomadeževan: -o ime; biti -a obraza
3. presvetli: -i car; svijetla komora camera lucida

svjȅž -a -e (ijek.), svȅž -a -e (ek.)
1. svež, zelen, surov, presen: -a trava; -e mlijeko
2. pravkar pečen: svjež kruh, hljeb
3. čist: svjež zrak, vazduh
4. nov: svjež snijeg

tagliēnte

A) agg.

1. oster, nabrušen

2. pren. jedek, zajedljiv

3. ekst. oster, čist:
profilo tagliente oster profil

B) m (filo) ostrina

tergeō -ēre (starejše tergō -ere), tersī, tersum (prim. gr. στεργίς, στλεγγίς str(u)galo)

1. (o)brisati, (p)obrisati, otreti (otirati), (o)drgniti, (o)sušiti, (p)osušiti, (o)čediti, (o)snažiti, (o)trebiti: qui tergunt Ci., mensam tersēre mentae O., de nitidis tergit amoma comis O., manu lacrimantia lumina tersit O., oculos pedibus tergeant Plin., tergere nares Q., Amm., fossas tergeri Ca.; occ. (o)brisati, (p)obrisati, svetliti, (p)osvetliti, (z)leščiti, (z)loščiti: vasa aspera Iuv., arma L., pars clipeos et spicula tergent V.; pesn.: (sc. pavone) tergēre palatum H. „grlo brisati s pavom“ = „grlu ustrezati s pavom“ = jesti pava, nubila Sil., unde aurēs terget sonus Lucr. udarja na uho, se sliši.

2. metaf.: scelus Sen. tr. poravnati, biti kaznovan, plačati za … , librum Mart. popraviti. — Od tod adj. pt. pf. tersus 3 „obrisan“; od tod

1. čeden, snažen, čist, očiščen: Hier., Fest. idr., mulier Pl., plantae O. — Soobl. tertus 3: alii sunt circumtonsi et terti Varr. ap. Non.

2. metaf. uglajen, olikan, izlikan, ličen, prijeten, prikupen, brezhiben, brez napake: leges opus tersum Plin. iun., tersus atque elegans auctor Q., iudicium Q., tersior est Horatius Q., vir in iudicio terssisime Stat.

tērso agg.

1. čist; jasen (površina, nebo)

2. pren. izpiljen, oblikovno dognan

terso gladek; svetel, bleščeč; čist, čeden, ličen

tidy [táidi]

1. pridevnik (tidily prislov)
čist, snažen, čeden; v redu, redoljuben, natančen; prijeten, lep
pogovorno znaten, precejšen

a tidy sum of money čedna (lepa, precejšnja) vsota denarja
he gave a tidy price for it precejšno vsoto denarja je dal za to
I have done a tidy day's work lep kos dela sem danes opravil
to make tidy spraviti v red, urediti; počediti

2. samostalnik
prevleka (za divan itd.); zaboj, koš (za odpadke)

street tidy zaboj, koš(ek) (za odpadke) na ulici, v parkih

3. prehodni glagol (često tidy up)
počistiti, urediti; pospraviti
neprehodni glagol
pospraviti (sobo itd.)

to tidy one's hair urediti si lase
to tidy o.s. urediti se

trig¹ [trig]

1. pridevnik
lep, čeden, zal, brhek; čist, urejen, negovan, eleganten; zdrav, čvrst, močan; tog, formalen; zanesljiv, siguren

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
narečno (večinoma trig up, trig out) očediti (se), očistiti (se)

trim² [trim]

1. prehodni glagol
urediti, v red spraviti, namestiti; pripraviti; opremiti; obleči, odeti (with z)
okrasiti, okititi, dekorirati; obšiti, zarobiti, garnirati (obleko, klobuk itd.) (with z)
počesati, ostriči, pristriči (lase, brado) (off, away)
obrezati (nohte); oklestiti, pristriči (drevje, živo mejo); kopuniti (petelina); (pod)netiti, podkuriti (ogenj); prirezati, utrniti (stenj sveče); očistiti (svetilko); obtesati (les)
navtika dobro namestiti (tovor); natovoriti ladjo, kot treba; uravnotežiti ladjo; obrniti jadra proti vetru
vojska nameriti top
pogovorno ukoriti, grajati, ozmerjati; premlatiti, pretepsti; potolči, poraziti
sleng prevarati, ogoljufati, oslepariti

2. neprehodni glagol
figurativno iskati ravnotežje, kolebati, nihati
politika prilagoditi se, najti ali obdržati srednji kurz, lavirati

to trim a Christmas tree okrasiti božično drevo
to trim s.o.'s jacket izprašiti komu hlače, nabiti, našeškati, premlatiti koga
to trim one's sails to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to trim shore figurativno plavati čisto ob obali (ribe)
to trim with the times politika, figurativno voditi oportunistično politiko
to trim away, to trim off prehodni glagol odstriči, odrezati
to trim up prehodni glagol čedno obleči; okrasiti, nališpati

3. pridevnik
v dobrem stanju, v redu, urejen; čist, čeden, negova.n, lep, lepo oblečen; eleganten, koketen; čedne postave; ugoden; spreten

4. prislov
urejeno, čedno, lepó

unalloyed [ʌnəlɔ́id] pridevnik
kemija nepomešan, čist, brez primesi; nelegiran; neponarejen, čist, pristen

unalloyed happiness neskaljena sreča

unblemished [ʌnblémišt] pridevnik
brez madeža, neomadeževan; čist

his unblemished reputation njegov neomadeževani sloves

unblended [ʌnbléndid] pridevnik
nemešan, enovrsten; čist

uncontaminate(d) [ʌnkəntǽmineit(id)] pridevnik
neomadeževan; čist

undefiled [ʌndifáild] pridevnik
neomadeževan, brez madeža, čist, čeden; neoskrunjen

undiluted [ʌndiljú:tid] pridevnik
nerazredčen, čist, nemešan