Franja

estrecho ozek, tesen, zožen; točen; strog, reven, obupan; skop

estrecho de medios brez sredstev
sentimientos estrechos ozkosrčnost
el zapato me está (me va) estrecho čevelj me tišči

fellow¹ [félou] samostalnik
družabnik, tovariš; član; deček, fant, človek; štipendist; sodelavec, sošolec, sotrpin; par; član znanstvenega društva; visokošolski profesor
arhaično surovež

jolly good fellow veseljak
a hail fellow well met dober prijatelj
poor fellow revež
to play the good fellow razkošno živeti
stone dead hath no fellow mrtvi molčijo
the fellow of a glove (shoe) druga rokavica (drugi čevelj) iz para
he has not his fellows nima sebi enakega
pogovorno let alone a fellow! daj mi mir!

forzare

A) v. tr. (pres. fōrzo)

1. prisiliti:
l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti

2. posiliti; na silo kaj storiti:
forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
forzare una porta vlomiti vrata
forzare un blocco razbiti blokado
forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede

3. napenjati:
forzare la voce napenjati glas
forzare la marcia voj. pospešiti marš

B) v. intr. tiščati, stiskati:
la scarpa forza čevelj tišči

globok [ô] (-a, -o) tief (tudi figurativno) (segajoč globoko) tiefreichend; čustvo: [tiefempfunden] tief empfunden, innig; razmišljanje, agronomija in vrtnarstvo tla: tiefgründig; (nizek) tiefliegend; (korenit) spremembe: tiefgreifend
globok spanec tiefer Schlaf, der Tiefschlaf
globoki sneg der Tiefschnee
globoka jedkanica die Tiefätzung
globoka narkoza medicina die Vollnarkose
globoko morje die Tiefsee
globok en meter/čevelj/klaftro … -tief (metertief, fußtief, klaftertief)

gojzar samostalnik
ponavadi v množini (pohodni čevelj) ▸ bakancs

gorniški čevlji stalna zveza
(pohodni čevelj) ▸ hegymászócipő

gúmb button; (neprišit, za ovratnik) collar stud

manšetni gúmbi cuff links pl
gúmb na vratih doorknob
gúmb pri radiu itd. knob
prevlečen gúmb covered button
odpeti gúmb to undo a button
zapeti gúmb to do up a button
zapeti z gúmbom to button (up)
gúmb se je odpel a button has come undone
gúmb se je odtrgal a button came off
čevelj na gúmbe boot with buttons
izdelovatelj gúmbov button manufacturer, button maker

Hinauswurf, der, brca; den Hinauswurf erleben dobiti čevelj

horma ženski spol oblika, forma; kopito (za čevlje)

hallar la horma de su zapato najti sebi enakega
poner (meter) en (la) horma nabiti (čevelj) na kopito

kabelsk|i (-a, -o) Kabel- (boben die Kabeltrommel, čevelj der Kabelschuh, hodnik der Kabelboden, jašek der Kabelschacht, kanal der Kabelkanal, nož das Kabelmesser, plašč der Kabelmantel, priključek der [Kabelanschluß] Kabelanschluss, vod die Kabelleitung, mreža das Kabelnetz, priključnica der [Kabelendverschluß] Kabelendverschluss, skoba die Kabelschelle, televizija das Kabelfernsehen)

kljunast (-a, -o) schnabelförmig, Schnabel- (ročka die Schnabelkanne, čevelj der Schnabelschuh)
kljunasti šlem der Stechhelm
anatomija kljunasti odrastek das Rabenschnabelbein
rastlinstvo, botanika Schnabel- (šaš Schnabelsegge)

kopíto (-a) n

1. vet. zoccolo:
klopotanje, peketanje kopit scalpitio
obrezati kopito tagliare lo zoccolo
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)

2. obrt. forma per calzature:
čevljarsko kopito tendiscarpe
kopito za škornje gambale
dati čevelj na kopito mettere le scarpe sulla forma
pren. delati vse po istem kopitu fare tutto allo stesso modo
pren. soditi vse po istem kopitu considerare tutti, tutto alla stessa stregua; fare d'ogni erba un fascio

3. calcio (di arma da fuoco); incalciatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
človek starega kopita uomo di vecchio stampo
pren. pobrati šila in kopita fare fagotto, svignarsela

kúbičen cubic, cubical

kúbični čevelj cubic foot
kúbična mera cubic measure
kúbični koren cube root
kúbični centimeter cubic centimetre
kúbično število cube, cube number

laced [léist] pridevnik
zavezan, zadrgnjen; pisano progast
zoologija obrobljen z drugo barvo (perut); z dodatkom žganja (kava)

laced boot vezanka, visok čevelj

lakast (-a, -o) lackartig; Lack- (čevelj der Lackschuh, pas der Lackgürtel, torbica die Lacktasche, usnje das Lackleder)

lákast -a -o prid.
□ lakast čevelj pantof de lac

laxus 3, adv. -ē (sor. z languēre)

I.

1. rahel, ohlapen, mlahav, nesproščen, nezategnjen, nenapet (naspr. astrictus, artus, contentus): frena O., habenae V., Sen. tr., (in pren.:) quam laxissimas habenas habere amicitiae Ci., l. funis Vitr., qui iam contento, iam laxo fune laborat H., quod … male laxus in pede calceus haeret H. ker (da) čevelj preohlapno sedi na nogi, ne vagus in laxa pes tibi pelle natet O. v ohlapnem čevlju, si pes laxa pelle non folleat Hier., laxae laterum compages V. popuščajoče reže (stiki, fuge), tua ianua laxa (sc. sit) ferenti O. naj bodo odprta za … , naj se zlahka odpirajo, l. tunica O., l. toga Tib., laxior toga Sen. rh., laxus arcus V., H., O., laxior arcus Amm., laxa catena Sen. ph., cutis Mart., laxe manus vincire L.

2. metaf.
a) laxior annona L. nižja cena žita, caput laxum compage solutā Pers. zaradi pijanosti pusta glava, laxior vocis sonitus Gell. predebel.
b) prost, svoboden, neomejen, neprisiljen: milites laxiore imperio habere S. imeti v ne tako hudem strahu, ne prehudo ustrahovati, socordius ire milites occepere et laxiore agmine S. fr. v razpuščenih (razmaknjenih) vrstah, Romanos laxius futuros S. manj previdni, brezbrižnejši, laxius vivere L. —

II.

1. (ob)širen, širok, prostoren, prostran, razsežen, obsežen (naspr. artus, angustus): spatium L., anulus O., laxos in foribus suspendit aranea casses V., non bene de laxis cassibus exit aper O., l. rus Sen. rh., suburbanum Suet., domus laxior Vell., l. ambitus, l. muri Aur., laxe habitare Ci., laxe distare Plin., ne hiscat rima laxeque capiat (sc. surculum) Plin., laxius stare, tendere Cu., laxissime vagatur Mercurii stella Plin., quo laxius dimicaretur Suet., dehiscere laxius Amm.; pren.: in quo neglegentiae laxior locus esset L. širše polje.

2. metaf.
a) (o množini) „zložljiv na širino“ = velik, obilen: opes Mart.
b) (o številu) mnog: de pastorum numero alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri manj, drugi več.
c) (o času) dolg: diem satis laxam statuere Ci. precej dolg rok, tempus laxius Plin. iun., diem laxius proferre Ci. ep. dalje, volo laxius (sc. pecuniam curari) Ci. ep. ne takoj, polagoma.
d) (o besedah) obširen, obsežen, raztegnjen: laxioribus paulo longioribusque verbis sententiam comprehendere Gell. nekoliko bolj na dolgo in široko.

lesén² wood, wooden, made of wood; figurativno stiff, clumsy, awkward

leséna koča, koliba wooden hut
lesén čevelj wooden shoe, (cokla) sabot, clog
leséna lopa wooden shed
leséna hiša wooden (ali timber) house; ZDA frame house
lesén gradbeni oder wooden (building workers') scaffold
leséno kladivo mallet
lesén moznik, klin wooden plug; dowel
leséna obloga wooden lining (ali facing, revetment)
leséna prevleka wooden covering
lesén pòd wooden floor
lesén opaž wainscot(t)ing
leséno pihalno glasbilo woodwind instrument
leséno ohišje (radijskega aparata) wood cabinet
leséna rešetka, mreža wooden lattice
lesén stol wooden stool, (nizek) ZDA cricket
lesén stolp wooden tower
lesén strop panel(l)ed wood ceiling
lesén (cestni) tlak woodenpavement
lesén tram, leséno bruno timber (ali wooden) beam

lesén de (ali en) bois ; figurativno raide, engourdi; lourd, maladroit

lesen čevelj sabot moški spol
lesene igrače jouets moški spol množine en bois
leseni izdelki articles moški spol množine en bois
leseno kladivo maillet moški spol

lesén² de madera ; fig torpe, desmañado

lesen čevelj zueco m
lesene igrače juguetes m pl de madera
leseni izdelki artículos m pl de madera
leseno kladivo mazo m