Franja

Zadetki iskanja

  • rough-and-tumble [rʌ́fəndtʌ́mbl]

    1. pridevnik
    divji, surov, grob, oster, brutalen, neizprosen, brezobziren; (o igri) surov

    a rough-and-tumble life neizprosen življenjski boj

    2. samostalnik
    nenaden pretep, prerivanje
    figurativno življenjski boj
  • rude [ru:d] pridevnik (rudely prislov)
    grob, robat, neotesan, neolikan, nevljuden (to do)
    osoren, surov, žaljiv, brutalen, neuglajen, neciviliziran, primitiven; nevzgojen, neizobražen; (o morju) razburkan; (o pokrajini) divji; (govorjenje) prostaški, surov, nesramen; (o poti) neraven; (zdravje) krepak, čil, zdrav; (življenjski pogoji) preprost, enostaven, primitiven; (o slogu) neumetniški, preprost; približen; neizdelan, nedokončan, nedovršen; nespreten, neeleganten; (o podnebju) oster

    in rude health zdrav in krepak
    a rude awakening figurativno odkritje neprijetne resnice, nenadno razočaranje
    rude chaos kaotično prastanje
    rude fare surova hrana
    rude idolatry primitivno malikovalstvo
    a rude implement primitivno orodje
    rude observer površen opazovalec
    rude path zarasla steza
    rude verses preprosti, neizumetničeni stihi
    to be rude to s.o. biti grob (osoren), do koga, žaliti koga
    to be in rude health kipeti od zdravja
    to write in a rude hand imeti okorno pisavo
  • rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

    un rude appétit kolosalen apetit
    un rude gaillard drzen, pogumen človek
    un rude paysan preprost, robat kmet
    climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
    métier masculin rude težak poklic
    tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
    c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
    c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
    être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
    cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
    passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti
  • rugged [rʌ́gid] pridevnik
    (tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figurativno)
    skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn
    ameriško krepak, vztrajen

    with rugged kindness robato, ali prisrčno
    rugged features brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)
    rugged individualism grob (surov, grd, umazan) individualizem
    a rugged old countryman star robat deželan (kmet)
    life is rugged življenje je trdo, težko
  • saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
    a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
    b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.

    Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.
  • salace agg.

    1. ekst. spolzek, prostaški

    2. ekst. zbadljiv, oster
  • salé, e [sale] adjectif (na)soljen, slan; figuré oster, jedek; duhovit; opolzek, figuré kosmat, pikanten; masculin nasoljeno svinjsko meso

    petit salé masculin manj soljeni koščki prašičjih prsi; populaire pobalin, paglavec
    eau féminin salée slana voda, slanica
    lac masculin salé slano jezero
    beurre masculin salé slano surovo maslo
    plat masculin trop salé preveč soljena jed
    condamnation féminin salée preostra obsodba
    note féminin de restaurant assez salée precej slan, zasoljen račun v restavraciji
    plaisanteries féminin pluriel salées opolzke šale
    avoir le bec salé (familier) biti žejen
  • saliō1 (salliō) -īre -iī -ītus (sal) (o)soliti, posoliti, nasoliti (nasoljevati), presoliti, usolíti: CA. AP. VARR., NOV. FR., VARR., CELS., COL. idr., cetera salierunt VULG., sale salitus VULG. natrt (natiran) s soljo. – Soobl. sallō (salō) -ere (–), salsūrus: VARR., S. AP. PRISC., MUMMIUS AP. PRISC. (z obl. salsurus). Od tod adj. pt. pf. salsus 3, adv.

    1. soljen, (p)osoljen, nasoljen, slan, sólnat: hoc salsum est TER. to je zasoljeno, herbae V. posoljena surovina, nasoljena zelena krma, caseus COL., salsior cibus, salsissimus sal PLIN., mola salsa PL., H., PLIN., MART. = (pesn.) salsae fruges V. ali salsa farra O. (gl. mola), vinum salsum CELS. vino, pomešano z morsko vodo, aqua salsa COL., PLIN., AMM., aqua salsior AUCT. B. ALX., aquae salsae (naspr. aquae dulces) SEN. PH., mare salsum ENN. AP. MACR., ECCL., vada V., fluctus PL., V., aequor, gurges, undae LUCR., aequora H., tellus V.; pren.: qui te ex insulso salsum feci operā meā PL. ki (ker) sem ti, umazancu, pomagal, da si se opral; subst. salsa -ōrum, n slane reči, slane jedi: PLIN.

    2. metaf.
    a) slan = slanega okusa, slankast, slánast, grizek, oster, pekoč, hud: guttae lacrimarum ACC. AP. NON., sanguis ENN. AP. MACR., sudor V., robigo V. jedka, sputa, sapor LUCR., gustus, lapis gustu salsus PLIN.
    b) dovtipen, šaljiv, zabaven, smešen, komičen, duhovit, navihan, nabrit, hudomušen, humoren, humorističen, šegav, pavlihast, nagajiv, oster, zbadljiv, jedek, piker: AUG. idr., homo salsus, salsissimus CI., salsiores quam illi Atticorum CI. EP., quidquid est salsum aut salubre in oratione CI., salso multoque fluenti (sc. sermone) ... regerit convicia H., salsum in consuetudine pro ridiculo tantum accepimus Q., negotia salsa CI. EP. smešna stvar, smešna zadeva, res salsa est bene olere et esurire MART. smešno je, male salsus H. zlobni hudomušnik (hudomušnež), salse dicere CI.; subst. n. pl.: salsa multa Graecorum CI. dovtipi, duhovitosti, domislice.
  • salt2 [sɔ:lt] pridevnik (saltly prislov)
    slan; soljen, nasoljen, prežet s soljo; preplavljen s slano (zlasti morsko) vodo; rastoč v slani vodi
    figurativno oster, jedek, hud, zasoljen, popopran (cena, šala)
    arhaično pohoten, polten

    salt beef nasoljena govedina
    salt horse sleng nasoljeno meso (govedina)
    salt junk sleng nasoljeno meso
    salt tears figurativno grenke solze
    salt water slana, morska voda
  • salty [sɔ́:lti] pridevnik
    slan
    figurativno oster, popran

    salty remarks zbadljive opazke
  • sanglant, e [sɑ̃glɑ̃, t] adjectif krvav, okrvavljen; krvavo rdeč; figuré oster, trd, žaljiv; vroč; grenek (solze)

    combat masculin sanglant krvav boj
    reproche masculin sanglant žaljiv, oster očitek
    mort féminin sanglante nasilna smrt
    guerre féminin sanglante krvava, morilska vojna
  • savoury [séivəri]

    1. samostalnik
    zelo začinjena, pikantna jed

    2. pridevnik
    okusen, tečen, sočen, slasten; dišeč, prijeten; pikanten; kisel, oster, nesladkan
  • scathing [skéiðiŋ] pridevnik (scathingly prislov)
    figurativno neusmiljen, nemil, oster, bičajoč, uničujoč (kritika, satira itd.)
  • scharf oster; Chemie razjeden, koroziven, Säure: jedek; Brille, Verhör, Winter: oster; Urteil, Prüfer: oster, strog; scharfe Augen ostre oči; scharfes Gehör oster sluh; ein scharfes Bild ostra slika; eine scharfe Zunge (haben) (imeti) oster jezik; (geil, sinnlich) scharf sein biti razgret/pohoten; scharf schießen streljati z ostro municijo; scharf sein auf močno si želeti kaj, imeti piko na, imeti zelo rad; Adverb ostro, gebraten: močno; scharf beleuchten ein Problem: pokazati v ostri luči
  • scharfgängig Gewinde: oster
  • schroff (scharf) oster; (plötzlich) nenaden; Gelände: strm, odsekan, prepaden
  • scrūpeus 3 (scrūpus) oster, strm, odsekan, prepaden, kamnit: rupes AMBR. robat, strm, spelunca V., vada SEN. TR., ora (breg) STAT., saxum ENN. AP. FEST., templa PAC. AP. VARR.; metaf. težek, težak, težaven, trd, naporen, trudapoln, trudovit: schola TERT., difficultas AUS.; kot subst. scrūpea -ae, f = scrūpulus 2. tesnobna skrb, bojazen, pomislek(i), vznemirjajoč dvom ali pomislek, nemir: reicis abs te religionem: scrupeam imponas [tibi] ACC. AP. VARR.
  • scrūpōsus 3 (scrūpus) poln robatega (ostrega) kamenja, robat, oster, hrapav, strm: AMM. idr., specus ACC. AP. NON., saxa LUCAN., AP., via PL., ager AP.; metaf. težaven, trd: ratio LUCR.
  • scrūpulōsus 3, adv. (scrūpulus)

    1. poln robatega (ostrega) kamenja, oster, robat, hrapav, strm: PLIN., TERT., AMM. idr., specus PAC. AP. PRISC., cotes CI., viae DON.

    2. metaf. boječe (boječno) natančen, tankovesten (tenkovesten), skrben, skrupulozen: GELL., FRONT., AMM., AUS., TERT. idr., scrupulosa multa in his voluminibus PLIN. IUN., scrupulosa disputatio Q., cura VAL. MAX., scrupulosus lector AP., scrupulosior observatio ventorum PLIN., deorum cultus scrupulosissimus AP., scrupulose in partes secta Q., minus scrupulose probantur COL., scrupulose excogitare AP., scrupulosius scrutantur Q., scrupulosius aliquid tractare PLIN., ARN., scrupulosissime requirunt corporis gesticulatorem COL.
  • searching [sə́:čiŋ] pridevnik (searchingly prislov)
    iščoč, preiskujoč; prenikav, predirljiv, bister; oster (mraz, veter); temeljit