Franja

tigern (prežeče) se plaziti; figurativ iti

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

trace³ [tréis] prehodni glagol
slediti, iti po sledi (osebe, živali), zasledovati; raziskovati, odkriti, najti, zaslediti, ugotoviti; zaznati, opaziti, najti sledove ali znake (česa); (za)beležiti

to trace the cause of a disease ugotoviti vzrok bolezni; (tudi trace out) narisati, skicirati; tehnično (tudi trace over) prerisati (skozi papir), kopirati
to trace back iti po sledovih nazaj (to do), zasledovati nazaj
to trace out poiskati, najti, odkriti
neprehodni glagol
hoditi, iti, zaslediti se

the earliest form cannot trace back earlier than the sixth ceutury najzgodnejša oblika se da zaslediti šele v 6. stoletju

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

trān-scendō (trāns-scendō) -ere -scendī -scensum (trāns in scandere)

1. intr. čez iti (priti) kam, prestopiti (prestopati) kam, preiti (prehajati) kam: ab asinis ad boves Pl., hostis in Italiam transcendit L., in hostium naves C.; metaf.
a) (v govoru) preiti (prehajati) na kaj: (sc. oratione) ad ea T., ad leviora Q., ad maiora Vell., ad testimonium illud Crassi a suspicionibus Aemiliani Ap.
b) sploh preiti (prehajati), prestopiti (prestopati) (v drugo stanje): ex minore aetate in maiorem Hyg. ap. Gell.

2. trans. kaj preiti (prehajati), prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), (pre)plezati (čez) kaj, prelesti (prelaziti): fossas C., ruinas, saepem L., limen Pr., Alpēs, Caucasum Ci., muros scalis L., Rhenum L. epit., T., fluvium Ap., valles C., flumen exercitu T., Ilissi amnis modicum fluentum Ap.; metaf.
a) prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), (pre)kršiti: ordinem aetatis L., fines iuris Lucr., prohibita impune T., transcendendo media summa imis continuare L.
b) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): facta Sil., annos factis Sil., florentes annos viribus Sil.

trāns-currō -ere -currī (-cucurrī) -cursum (trāns in currere)

I. intr.

1. na ono stran, na drugo stran, tja (s)teči ali (pre)peljati (prepeljevati, prepeljavati) se: hinc ad forum Ter., cito curriculo ad nos Pl., a captis propioribus castris in altera transcursum castra ab Romanis est L.; metaf. preiti (prehajati) k čemu, v kaj, na kaj: hic ad melius poterit transcurrere H., in dissimilem (sc. rem) Corn.

2.
a) teči mimo: Plin. idr., (sc. aprum) praeter oculos regis transcurrere iussit O., caelo transcurrunt sidera V., remos transcurrentes (mimo plujoč) detergent C., terrae transcurrere Val. Fl. dežele so tekle mimo njih = jadrali so mimo dežel.
b) (o času) preteči (pretekati), poteči (potekati), miniti (minevati): patior ergo aestatem transcurrere Plin. iun., cum tempus iam longum transcurreret Gell.

3. teči, iti skozi kaj, preko česa: per spatium Lucr., per geminum tempus Sil. —

II. trans. preteči (pretekati) kaj, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se skozi ali čez kaj, prehoditi (prehajati) kaj: Col., Plin., Suet., Cl. idr., caelum transcurrere nimbus (sc. visus est) V., Hellespontum N.; pass.: raptim transcursā porticu Ap., Euphrate ponte transcurso Amm.; metaf.
a) cursum suum transcurrere Ci. hitro (brez zadrževanja, brez postanka) preteči pot življenja.
b) hitro (površno) pregledati (pregledovati): scripta lectione Q. hitro prebrati, partem operis Q., narrationem Sen. ph.
c) v govoru preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati, ne vzeti (jemati) v poštev, ne upoštevati: in quā (sc. narratione) sciens transcurram subtiles nimium divisiones Q.

trāns-eō -īre -iī -ītum (trāns in īre)

I. intr.

1. iti čez, iti tja, preiti (prehajati), preseliti (preseljevati) se: Pl., Ter. idr., e suis finibus in Helvetiorum fines C., per media castra S., ne fugitivi ad Messanam transire possent Ci., Mileto Cu. preseliti se iz Mileta, ex Volscis in Aequos L., ab Rhodo in Asiam Suet.; occ.
a) (k sovražniku) prebegniti (prebegati, prebegavati): N. idr., transire aperte L., ad hostes Pl., ad adversarios Ci., ad Pompeium C., in aliena castra Sen. ph.
b) (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ut nulla ante Britanniae nova pars pariter illacessita transierit (sc. ad Romanos) T., iam Magnus transisse deos (sc. ad hostes) senserat Lucan.
c) (v drug stan (položaj), v drugo stanje) prestopiti (prestopati): a patribus ad plebem L., pigre ex Macedone ac libero in Persicam servitutem Sen. ph., e grammatici statim ludo in forum Suet.; pren.: in (ad) sententiam alicuius Cu., L. pristopiti (pristopati) k mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, senatus frequens in alia omnia transiit Hirt. je glasoval proti, illuc, ut … Cael. ap. Ci. glasovati zato, da …
d) metaf. α) preiti (prehajati) v kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj: ille in humum saxumque transit C., transit in iram O. se ujezi, se razjezi, transire in amaritudinem Plin. ogreneti, utinam ista saevitia intra peregrina exempla mansisset nec in Romanos mores … transisset Sen. ph., morbus transit in eum Plin. ga okuži (okužuje), odor transit in vestes Plin. obleka se navzame vonja. β) preiti (prehajati) βα) v govoru k drugemu predmetu, na drug predmet: alio transire Ci., ad partitionem transeamus Ci., deinde ad hanc sententiam transiit Sen. rh. ββ) kot gram. t. t.: ex multitudine (iz množine) transire in singulare Varr., ut discerni nequeat, nisi transieris in aliam personam aut tempus Varr., in participia Q., in eam (sc. vocalem) Q.

2.
a) skozi iti, (skozi) prodreti prodirati, skozi švigniti (švigati), šiniti (šinjati): res per gulam (po grlu) transiturae Sen. ph., transit validum fulmen per saxa, per aëra Lucr.; o jedi in pijači (ki gre po prebavi naprej): cibi, qui difficillime transeant Varr. težko prebavljive, vinum per urinam transit Plin., di faciant, ut id bibatis, quod vos numquam transeat Pl.
b) pren. prodreti (prodirati), prešiniti (prešinjati): quaedam animalis intelligentia per omnia permanat et transit Ci.

3.
a) iti mimo: pedites equitesque transiere et transvecti sunt L. so šli in jezdili mimo, ut transeuntes (mimoidoče) cum praedā exciperet Eutr., pervade et intra (vstopi) vel da, quam ob rem transeas Luc.; o krajih, mimo katerih se peljemo in se nam zdi, da gredo mimo nas: tunc tenuis Lemnos transitque Electria tellus Val. Fl., transit Halys Val. Fl.
b) metaf. preiti (prehajati), poteči (potekati), preteči (potekati), miniti (minevati), iti mimo: dies transiit C., transiit aetas quam cito! Tib., menses transeunt Ph., gloria transiit Plin., imperium brevi transiturum T. —

II. trans.

1. iti čez kaj, prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), prečkati, prečiti: Euphratem Ci., Larisum amnem L., mare Ci., campos pedibus Lucr., Alpes cum exercitu transiit N., quoddam stagnum Aug.; pass.: flumen pedibus aegre transiri potest C., Rhodanus transitur C., Alpes transitae L.; pesn.: rota transit serpentem V. gre čez, povozi; metaf.
a) prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), prekoračiti (prekoračevati): modum Ci., fines verecundiae Ci., Dei legem Lact.
b) hitro odpraviti (odpravljati), ne (le malo, kaj malo) (z)meniti se za kaj: (sc. Vitellius) magna transibat T.
c) pretrpe(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quae premant … facile Ci. ep.
d) ne zazna(va)ti, narediti (doseči), da se kaj ne ugotovi (zazna): intentionem Q.

2. skozi iti, preteči (pretekati), preleteti (preletati, preletavati), prehoditi (prehajati), prepotovati, prepluti: vestibus in ignem coniectis vim flammae transiit N., iter triginta diebus N., Formias Ci. ep., gulam Plin., Tigris … transit lacum Plin.; occ. predreti (predirati), prebosti (prebadati): ilia cuspide transit Sil.; metaf.
a) α) (o govorniku) mimogrede omeniti (omenjati), v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati): leviter transire … unamquamque rem Ci. β) (o bralcu) površno pregledati (pregledovati), površno prebrati (prebirati): libros cursim Gell.
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): annum quiete et otio T., vitam Sen. ph., vitam silentio S., hiemem transiere securi Sen. ph.

3. mimo česa iti, preteči (pretekati), uhiteti, prehite(va)ti koga: omnes mensas transiit Pl., pernicibus plantis transit equum cursu V.; metaf.
a) prehite(va)ti, prekositi (prekašati), preseči (presegati): si non transierit, aequabit Q., Pompeium transire parat Lucan., spes transeundi Q.
b) α) ne (z)meniti se za koga, kaj, preskočiti (preskakovati), ne omeniti (omenjati), molče preiti (prehajati), zamolč(ev)ati, molčati o čem: aliquem Plin. iun., rem silentio Ci., ut alia omnia transeam Sen. ph., illa quoque minora non sunt transeunda Q., transi ab iis (sc. urbibus) Sen. ph. ne oziraj se na … = ne glede na … β) pri branju preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), iti mimo, izpustiti (izpuščati): multa Cael. ap. Ci., quaedam Plin. iun.
c) (o stvareh) iti neopažen mimo koga, uiti (uhajati) komu, izmakniti (izmikati) se komu: nil transit amantes Stat., ita compositi sumus, ut nos cotidiana, etiamsi admiratione digna sunt, transeant Sen. ph. da ne opazimo. — Adv. pt. pr. trānseunter mimogrede, površno: Amm., Aug.

Opomba: Pf. transīt: V., transivit Sen. ph., Aus.; fut. transiet: Tib., Sen. ph., Ap., Eccl.

trāns-gredior -gredī -gressus sum (trāns in gradī)

1. intr. čez, skozi korakati ali iti, preiti (prehajati): Vell., T., Suet., Eutr. idr., in Europam L., per montes L., ad solis occasum Plin., Galli per saltus … in Italiam transgressi L., Ubios Rheno (preko Rena) transgressos Agrippa in fidem accepit T., magno per caerula saltu Sil.; occ. (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ad vos T., in partes Vespasiani T.; metaf.
a) h kakemu dejanju preiti (prehajati): tarde ad sacramentum T., ab indecoris ad infesta T., ab odio ad gratiam Val. Max.
b) v govoru na kaj preiti (prehajati): ad egregium humani animi deflexum Val. Max.

2. trans. prekoračiti (prekoračevati), preiti, prehoditi (prehajati), prečkati, prečiti, iti preko česa: Taurum Ci., flumen C., mare L. epit. prepluti, convallem Auct. b. Afr., colonias T. prehoditi, prepotovati; metaf.
a) mero ali čas prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati): mensuram Plin., centenariam transgreditur aetatem Hier., necdum duodevicesimum transgressus annum Vell.
b) v govoru v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati), našte(va)ti: hunc locum strictim atque cursim transgressus est Gell., benignae amicitiae exempla Val. Max.
c) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: mentionem viri Vell., sine maximo causae dispendio transgredi Ap.
d) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati), prehite(va)ti: Marcellum Plin.

Opomba: Pt. pf. transgressus tudi v pass. pomenu: transgresso Apennino L.

trān-siliō (trāns-siliō) -īre -siluī, redko -siliī ali -silīvī (—) (trāns in salīre)

1. intr. skočiti (skakati) čez kaj, preskočiti (preskakovati): Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp. idr., per hortum ad nos Pl., in vehicula strenuo saltu Cu., de muro in navem L., ex humilioribus in altiorem navem L.; metaf.
a) pristopiti (pristopati), priključiti (priključevati) se (h) kaki stranki ali strani, potegniti s katero stranko ali stranjo, stopiti (stopati) na stran koga: eadem aetas Neronis principatu ad Thessalum transilivit Plin.
b) preiti (prehajati): ab illo consilio ad aliud L., ad ornamenta Plin., onyx in gemmam transilit ex lapide Carmaniae Plin. ime oniks je prešlo.
c) hiteti skozi (čez) kaj: per Thracen Macedoniamque Fl.

2. trans. preskočiti (preskakovati) kaj, skočiti (skakati) čez kaj, preko česa: muros L., positas flammas O., fossam Col., mugilum velocitas transilit retia Plin., quaternos equos Fl. s konja na konja; pesn.: rates transiliunt vada H. skačejo = plujejo preko morij; tako tudi: obstantia freta Plin. iun., amnem Fl.; metaf.
a) prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), iti preko česa: lineas Ci., quae naturalem modum transiliit Sen. ph., modici munera Liberi H. mero pri pitju (popivanju).
b) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: rem unam Ci., partem vitae O., ne rem pulcherrimam transiliat oratio Ci., non principis nostri consulatum Plin. iun.

Opomba: Pt. pf. pass.: mole istius mundi salubriter transilitā Cass.

transitare v. intr. (pres. transito) iti, hoditi čez, skoz, po

trāns-meō (trā-meō) -āre -āvī -ātum (trāns in meāre) skozi kaj, čez kaj, mimo česa iti, korakati, preiti (prehajati), prehoditi (prehajati), prekoračiti (prekoračevati): signa, maria Plin., maria transmeantur Aug., limite transmeato Ap., freto transmeato Amm., transmeantes terrā marique duces exercitūsque T.; metaf. (o mrazu) prodreti (prodirati) skozi kaj: trameat frigus id genus vestimenti Varr.

traversare v. tr. (pres. travērso)

1. prečkati; iti, hoditi čez (tudi pren.):
traversare un fiume a nuoto preplavati reko
traversare un ponte iti čez most

2.
traversare al centro šport (crossare) podati žogo v center
traversare la nave navt. postaviti ladjo prečno (na veter)

3. alpin. prečkati (steno)

traverser [travɛrse] verbe transitif prečkati, iti čez, prekoračiti; prevoziti, preplavati; teči skozi; iti, voditi (quelque chose skozi kaj); prekrižati, preprečiti (načrt); prebroditi (krizo); verbe intransitif ležati počez (tram); prečkati, iti čez

traverser la rue, la rivière prečkati, iti čez ulico, čez reko
traverser la foule utreti si pot skozi množico
l'eau traverse la toile voda gre skozi platno
une idée m'a traversé l'esprit ideja mi je šinila v glavo
la Seine traverse Paris Sena teče skozi Pariz

tread^*2 [tred]

1. neprehodni glagol
stopati, korakati, iti, hoditi; neposredno slediti

2. prehodni glagol
iti po, stopiti (na), gaziti, tlačiti; krčiti, utreti (pot); plesati (ples); pohoditi, pogaziti, zmečkati; naskočiti

to tread on s.th. stopiti na, pohoditi kaj
to tread on s.o's corns (toes) stopiti komu na kurje oko (na prste)
(to seem) to tread on air figurativno plavati na oblakih, biti ves iz sebe od veselja
to tread the stage (the boards) iti med gledališke igralce, nastopiti na odru
do not tread on the grass! ne hodite po travi!
to tread (as) on eggs iti kot po jajcih, figurativno ravnati, postopati oprezno
to tread on s.o.'s he heels biti komu za petami
to tread a hen naskočiti kokoš (o petelinu)
to tread grapes tlačiti grozdje
he will tread in his father's footsteps šel bo po očetovih stopinjah
to tread lightiy nastopati oprezno
to tread on s.o.'s neck figurativno imeti koga v popolni oblasti
to tread a measure plesati
to tread a path utreti si pot
to tread the room stopati po sobi
to tread under foot pogaziti
to tread warily oprezno postopati
to tread water držati se pokonci hodeč v vodi

trottiner [trɔtine] verbe intransitif (konj, osel) iti v kratkem drncu; drobno (hitro) hoditi, iti, drobneti, drobiti korake

trudge [trədž]

1. samostalnik
dolga (naporna, mučna) hoja (pot, marš); oseba, ki se s težavo vleče naprej

2. neprehodni glagol
peš iti, pešačiti; s težavo hoditi, iti; vleči se, korakati s težko muko
prehodni glagol
s težavo (muko) prehoditi, prepešačiti, prehoditi peš, prepotovati

uscire^* v. intr. (pres. ēsco)

1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi

2. ekst. iti ven, na sprehod

3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami

7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

9. biti izžreban

10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati

16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh

18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom

19. pren. začeti, začenjati se (maša)

uzìlaziti -īm iti, hoditi navzgor, navkreber

ùzlaziti -īm
1. iti, hoditi navzgor
2. vzhajati

vādō² -ere (prim. stvnem. watan = nem. waten bresti, lat. vadum, vadāre) stopiti (stopati), (od)iti, hoditi, (od)korakati, (od)potovati, odpraviti (odpravljati) se: Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., Enn. ap. Fest., H., Cat., Corn., Ap., Sen. tr., Iust. idr., vadite et haec regi mandata referte V., Lentulus hodie apud me: cras mane vadit Ci. ep., vadere citato equo L., haud timidis passibus V., propulsi (sc. canes) fustibus vadunt foras Ph., vade, ait, … ad amnem O., vadere ad hostem, in hostem, adversus … hostium aciem, in aditum pontis L., vadit in eundem carcerem … Socrates Ci., nec vadere per hostes tam parvā manu poterat T., per tela, per hostes vadimus haud dubiam in mortem V.; occ. (o reki) teči: Euphrates in Mesopotamiam vadit per ipsam Seleuciam Plin.; pren.: per iter praeceps gloria vadit O., vadit animus in praeceps sciens Sen. tr., vadere in sententiam cursu Plin., ali pedibus Ap. prista(ja)ti na mnenje.

Opomba: Pf. vāsit najdemo šele pri Tert.