Franja

Osca -ae, f Óska, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Huesca v Aragoniji): Vell., Fl. — Od tod adj. Oscēnsis -e óški, iz Óske: Varr., argentum L. hispanski srebrn novec, kakršne so kovali v Oski že pred Rimljani; od tod subst. Oscēnsēs -ium, m Óski, Oščáni, preb. Oske: C., Plin.

oscuro

A) agg.

1. temen, mračen

2. (opaco) neprosojen; zastrt

3. temen; črn:
rosso oscuro temno rdeč
abito oscuro črna obleka

4. pren. nejasen, nerazumljiv; mračen; skrit:
discorso oscuro nejasne besede
secoli oscuri mračna stoletja
verità oscura skrita resnica

5. pren. nepoznan, nepriznan

6. pren. mračen; hudoben, zloben:
proposito oscuro hudoben naklep

B) m

1. tema, mrak

2. pren. neznanje, nepoznavanje, nevednost:
essere all'oscuro di qcs. ne vedeti za kaj
tenere qcn. all'oscuro di qcs. skrivati kaj pred kom

oseb|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Person
pravo fizična oseba natürliche Person
pravo pravna oseba juristische Person, Rechtsperson (s statusom pravne osebe mit Rechtspersönlichkeit)
religija božja oseba göttliche Person
-person (kontakna Kontaktperson, nadzorna Aufsichtsperson, za otroka pomembna Bezugsperson, poskusna Versuchsperson, uradna Amtsperson, vojaška Militärperson)
za lastno osebo für die eigene Person
v eni osebi in einer Person
|
… oseb Personen-
(prevoz die Personenbeförderung, skupnost die Personenmehrheit, število die Personenzahl, zaščita der Personenschutz, zavarovanje die Personenversicherung, združenje die Personengemeinschaft)
služba za identifikacijo oseb der Erkennungsdienst
|
… na osebo pro Person, pro Kopf, pro Nase
Personen- (kilometer der Personenkilometer)
po osebi pro Person, pro Nase
dohodek po osebi das Pro-Kopf-Einkommen
pred trejimi osebami vor Dritten
za osebo für die Person
Personen- (spomin das Personengedächtnis)
jaz za svojo osebo ich für meine Person
za eno osebo für eine Person, Einzel-
(karta/vstopnica die Einzelkarte, postelja das Einzelbett)

ósem huit

čez osem dni dans huit jours, dans une semaine
ob osmih à huit heures
pred osmimi dnevi (pred enim tednom) il y a huit jours
vsakih osem dni tous les huit jours, chaque semaine
v osmih dneh (v enem tednu) en huit jours
osemurni delovnik journée ženski spol de huit heures

ósem ocho

ob osmih a las ocho (zjutraj de la mañana)
v osmih dneh (v enem tednu) dentro de ocho días
pred osmimi dnevi (pred enim tednom) hace ocho días
vsakih osem dni cada ocho días

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

ȍsvīt m, osvítak -tka m osvit, svit, svitanje: u -u novoga vremena; na osvit nedjelje v nedeljo pred svitom

ȍtēt -a -o ugrabljen: nevjesta je bila -a; otet zaboravu = od zaborava rešen pozabe, obvarovan pred pozabo; oteto prokleto s silo vzeto je prekleto

other² [ʌ́ðə] zaimek
drugi, -ga, -go

the other drugi
of all others med vsemi, od vseh, pred vsemi
each other drug drugega
one from the other posebej, narazen
someone or other nekdo, že kdo
somehow or other; ali some way or other tako ali drugače
no (ali none) other than nihče drug kot
some day (ali time) or other nekega dne, kadarkoli

ōtium -iī, n

1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).

otvorítev inauguración f ; apertura f

(pred)otvoritev umetniške razstave za povabljence barnizaje m

ozonski plašč stalna zveza
ekologija (o atmosferi) ▸ ózonréteg
Ozonski plašč ščiti pred ultravijoličnim sevanjem. ▸ Az ózonréteg véd az ultraibolya sugárzástól.

pācō -āre -āvī -ātum (pāx) umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati): Amanum Ci., Erymanthi nemora V.; metaf.: dolorem animi aestūs Cl.; occ. evfem. podvreči, podjarmiti (podjarmljati), (u)krotiti: omnem Galliam Germaniamque C., hostem O.; pesn.: pacantur vomere silvae H. (iz)krčiti, obdelo(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. pācātus 3 umirjen, pomirjen, miren: ager male pacatus Ci., civitas male pacata Ci., provincia pacatissima Ci., nequitia pacata Ci., rex pacatus, quietus Ci., oratio pacatior (naspr. pugnacior) Ci., pacatissimae gentes Ci., pacatissimae Syriae gazae Ci., ne notā quidem ullā pacatus an hostis sit discerni ac iudicari potest Ci., quod insigne pacatorum esse consuerat C., pacatissima et quietissima pars C., pacatus orbis V., pacatum mare O., H. varno pred razbojniki, očiščeno razbojnikov, nec hospitale quicquam pacatumve satis prius auditum, quam Massiliam venere L., pacatius arvum subeant O., pacatius ingressi iter Sen. ph., res hilaris ac pacata Sen. ph., compositus et pacatus animus Sen. rh., omnia divina scripta inter se pacata consistunt Aug.; z dat.: tali viro pacatus est Ci. miren (v odnosu) do takega moža; subst. pācātum -ī, n in pl. pācāta -ōrum, n mirno ozemlje, mirna = prijateljska dežela: sine commeatu vagi milites in pacato, in hostico errent L., ex pacatis praedas agebant S., qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danuvius ac Rhenus Sen. ph., pacatiora vitae Amm. — Adv. pācātē mirno, umirjeno, v miru: itaque ex turpissima lite in risum diffusi pacatius ad reliqua secessimus Petr.; v komp.: Aug.; v superl.: pacatissime et commodissime Aug.

padalec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyősMost je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
Sopomenke: vojaški padalec

3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.

pago moški spol plačilo, plača, mezda, nagrada, povračilo

pago adicional doplačilo
pago anticipado, pago previo predplačilo, naplačilo
pago a cuenta naplačilo
pago al contado plačilo v gotovini
pago de una letra plačilo menice
pago mensual mesečno (delno) plačilo
pago parcial, pago a plazos delno plačilo, plačilo na obroke
día de pago plačilni dan
buen pago zahvala
mal pago nehvaležnost
previo pago pred-, na-plačilo
de pago plačljiv, davku (carini) podvržen
en pago (de) kot plačilo (za)
anticipar el pago vnaprej plačati
conceder un plazo para el pago dovoliti plačilni rok
diferir el pago odložiti plačilo
suspensión de pagos ustavitev plačil

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.

pale² [péil] neprehodni glagol & prehodni glagol
prebledeti, obledeti, zbledeti

to pale before s.th. zbledeti pred čim

panzern obdati z oklepom/obložiti z oklepnimi ploščami; sich gegen eine Sache panzern figurativ zaščititi se pred

par par m

par čevljev un par de zapatos; (o osebah, živalih) pareja f
mladi par los recién casados
v parih a pares
pred par dnevi hace algunos (ali pocos) días
ki mu ni para sin par, sin igual
napísati par vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas