Franja

acertar [-ie-] zadeti (cilj); uganiti, pogoditi, pravo zadeti, pravilno presoditi; uspeh imeti; najti, naleteti; dobiti (igro)

acertó (con) la casa našel je hišo, ki jo je iskal
acertar la elección dobro izbrati
acertar errando nepričakovan uspeh imeti
acierta en todo pri njem vse zaleže
acertó a pasar šel je ravno mimo

acētum¹ -ī, n (subst. pt. pf. glag. acēscere)

1. vinski kis, sploh kis, ocet: acre H., saxa ardentia infuso aceto putrefacere L., mulsum ac. Plin. kisla medica; pri Rimljanih je bil znan egipč. kis: ac. Aegyptium Ci. ap. Non., Pharium Iuv., Niliacum Mart.; acetum = kisova tekočina: liquor ... sparso aceto concretus innatat T.

2. pren.
a) experiar, sitne aceto tibi cor acre in pectore Pl. ali ti je srce razdraženo od hudega srda.
b) posmeh, zajedljiv dovtip: ecquid habet is homo aceti in pectore? Pl., Italo perfusus aceto H.

Acherōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Ἀχέρων) Aheront,

1. epirska reka (Gurla), ki teče skozi Aheruzijsko močvirje in se izliva v Jonsko morje: L., Plin.

2. brutijska reka (Macone, po drugih Lesse): Plin., Iust. Soobl. Acheros: L.

3. reka in močvirje v Bitiniji: Val. Fl.

4. mitična podzemeljska reka (po Acheron 1.), čez katero so morale sence umrlih: qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx, Phlegeton Ci., via Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., strepitus Acherontis avari V.; met. podzemlje: perrupit Acheronta Herculeus labor H., fugere Acheronta H., Acheronta movebo V. podzemeljske sile (oblasti). Od tod adj. Acherontēus 3 (Ἀχερόντειος) aherontski: Cl.; Acherontius 3 aherontski Serv.; Acheronticus 3 aherontski: Prud., Arn. — Star. lat. obl. za podzemeljski Aheront je Acherūns -untis, acc. -untem in (pri Lucr.) -unta, m (kot podzemlje tudi, toda redko, f) Aherunt (kot reka in podzemlje): nulla adaeque est Acheruns Pl., abire ad Acheruntem sine viatico Pl., ab Acherunte redimere N. iz podzemlja rešiti, ex Acherunte excitare Ci.; sicer se sklada (v pomenu "podzemlje") tudi kakor mestna imena: advenio Acherunte Enn. ap. Ci., praemittere aliquem Acheruntem prius Pl., quoniam Acheruntest (= Acherunte est) mortuorum Pl., quaecumque Acherunte profundo prodita sunt esse Lucr.; loc.: Acheruntī v podzemlju: Enn. fr., Pl., Ci., N., Lucr.; pren.: Acheruntis ostium Pl. vhod v podzemlje, "peklenska vrata" = smrdljiv kraj; prim.: ex ostio altae Acheruntis Poeta ap. Ci., Acheruntis pabulum Pl. za pekel goden človek (o nekem izprijencu), Acheruns ulmorum Pl. peklensko žrelo za šibe, šalj. o sužnju, ki se ga pogosto šiba. Od tod

1. adj. Acherunticus 3 aheruntski, podzemeljski: regiones Pl., senex Pl. goden za Aherunt (smrt); Acherūsius, star. Acherūnsius 3 (Ἀχερούσιος)
a) Aheruntov, aheruntski: Acherusia aqua L.
b) podzemeljski: Acherunsia templa Orci ... Enn. ap. Varr. et ap. Lucr., vita Lucr. žalostno, bridko.

2. subst. Acheruntīnī (Acherontīnī) -ōrum, m Aherontovci, mestna občina v Brutiju, blizu reke Aheronta: Plin.

Opomba: V jambskem in trohejskem ritmu je prvi zlog besede Acheruns pri starejših pesnikih (poseb. pri Pl.) večinoma dolg, v epskih pesmih kratek.

Acherontīnī, gl. Acheruntīnī pri Acherōn 2.

Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.

acipēnser (acupēnser, aquipēnser [pri P. F.]) -eris, m Rimljanom zelo priljubljena riba, menda keča, kečiga: Luc. ap. Ci., Ci., H., O., Plin., Macr. — Soobl. acipēnsis -is, m: Mart.

Ācis -idis, voc. Āci (O.), m (Ἀκις) Akis, rečica ob Etni: O., Sil., Cl. (pri katerem je A kratek); mitični sin Nimfe, ki je prebivala v reki Simetu (Symaethus), lepi pastir, ki ga je ubil Polifem, ker ga je ljubila Galateja: O.

acoger [g/j] sprejeti; ščititi, varovati; odobriti

acoger bien a uno koga lepo sprejeti
acogerse (a) zateči se (k), zatočišče poiskati (pri), soglašati s, pritrditi (komu)

acoluthos (acoluthus) -on (-um) (gr. ἀκόλουϑος) sledeč za kom; subst. acoluthus (acolythus, acoletus) -ī, m akolut, nižji strežnik ali pomočnik svečenikov pri slovesnih obredih rim. cerkve, nekak cerkovnik: Aug.

acquitter [akite] verbe transitif oprostiti (obveznosti, dolga), razdolžiti; plačati; kvitirati; opremiti z oznako »pour acquit« (glej acquit!) in podpisom; juridique oprostiti obtožbe

s'acquitter oprostiti se (obveznosti), poravnati (dolg); izvršiti, opraviti (de quelque chose kaj)
ce versement m'acquitte envers vous to vplačilo me razdolžuje pri vas
acquitter ses dettes, ses impôts, la note d'hôtel, la facture d'électricité plačati svoje dolgove, davke, hotelski račun, račun za elektriko
n'oubliez pas d'acquitter la facture ne pozabite opremiti fakturo s »pour acquit« in s podpisom
s'acquitter bien de quelque chose dobro kaj izvršiti
s'acquitter d'une commission, d'un devoir, de ses obligations opraviti, izvršiti naročilo (nalogo), dolžnost, svoje obveznosti
s'acquitter d'une dette plačati dolg
s'acquitter de sa promesse envers quelqu'un izpolniti komu dano obljubo
s'acquitter de ses fonctions opravljati svoje funkcije

acra (Acra) -ae, acc. -ān, f (gr. ἄκρα, ας) rt, predgorje, le pri gr. krajevnih imenih, npr. Acra Iapygia Plin. Japiški rt.

acrēdula (agrēdula) -ae, f akredula (agredula), neznana žival, pri Ci. poet. (De div. I, 8, kjer je prvi zlog dolg) prevod gr. ὀλολυγών, ki tudi ni jasen; po nekaterih razlagah je acredula veliki slavec, po drugih čuk ali zelena žaba ali čriček: Isid.

acrifolius (acrufolius, agrifolius) 3 (acus -eris in folium), tudi aquifolius 3 (acus -ūs in folium) ostrolisten, igličastolisten: aquifolia ilex, arbor Plin. = aquifolia -ae, f (gl. v nadaljevanju). Od tod subst. acrifolium: Tarquitius Priscus ap. Macr. ali agrifolium -iī, n: Plin. Val. = aquifolia -ae, f ali aquifolium -iī, n: Plin., ostrolistni javor, bodika, božje drevesce; od tod adj. acrifolius (acrufolius) 3 iz bodikovine: vectes Ca. in po njem Plin. (pri njem tudi vectes acrufolios in aquifolios v istem pomenu).

Acroceraunium -iī, n Akrokeravnij, epirsko predgorje: Acr. promunturium Plin.; pl. Acroceraunia -ōrum, n (τὰ Ἀκροκεραύνια) Akrokeravnije, celo visokogorsko sleme ob epirski obali: Plin., tudi = Acroceraunium predgorje Akrokeravnij, Keravensko predgorje, znano po pogostih brodolomih na čereh tamkajšnjega morja (prim. Ceraunia pri ceraunius) qui vidit ... infames scopulos Acroceraunia H.; pren. apel. = čeri, kleči, nevaren kraj: haec tibi sint Syrtes, haec Acroceraunia vita O.

act¹ [ækt] samostalnik
delo; dejanje; zakon, listina; svečanost; sodba; teza za disertacijo

act of bravery junaško dejanje
act and deed uradna listina, obveznost
Act of God višja sila
Act of Grace pomilostitev
act of hostility sovražno dejanje
in act v resnici, dejansko
in the (very) act pri (samem) dejanju (zasačen)
Act of Oblivion pomilostitev
to put on an act zaigrati komedijo

āctiō -ōnis, f (agere)

1. gib(anje): in singulis tetrantum actionibus Vitr.

2. (pri govornikih in igralcih) gibanje telesa in spreminjanje glasu, vedenje, deklamacija: Q., Plin. iun., actio in Antonio singularis Ci., vehemens, plena animi, doloris ... Ci., actio non tragica Ci.; met. gledališka predstava, (gledališko) prikazovanje: artifices suas per orchestram praestant actiones Vitr.

3. opravljanje, izvrševanje; z objektnim gen.: actio illarum rerum aperta Ci., gratiarum actio Ci. zahvala.

4. delovanje, dejanje, delo; abs.: honesta Ci., motus et actio divina Ci., habet fabula varios actus multasque actiones Ci., ad quod est adhibenda actio (zunanja dejavnost) quaedam, non solum mentis agitatio (duševna dejavnost) Ci., suscipere actionem aliquam Ci., virtutis laus omnis in actione consistit Ci.; s subjektnim gen.: eius actiones horreo Ci. dejavnost, actio corporis, mentis Ci., vitae Ci. praktično življenje.

5. occ. javno delovanje ali dejanje
a) uradno dejanje (delo, opravilo), uradni posel, npr. razprava, nasvet, predlog, javni govor (v senatu, narodnem zboru), v pl. tudi uradno poslovanje, uradovanje: consularis Ci., actiones publicae Ci. državniško delovanje, actiones Ciceronis consulis S., Gracchorum actionibus nobilitas obviam ierat S. spletkam, rogoviljenju, seditiosae actiones (tribunorum), tribuniciae actiones L., omnium actionum in senatu primam habuit pro victore populo L.
b) sodna obravnava, pravdanje, tožba, navadno s tožnikovega stališča: Suet., Icti., pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., actionem constituere ali instituere Ci. pravdo (tožbo) začeti, actionem perduellionis intendere (alicui) Ci. tožiti koga zaradi veleizdaje, actionem constituere adversus aliquem Val. Max.; z zagovornikovega stališča: actio maximae causae debilitatur loco Ci. izvajanje največje pravde; splošno: inquieta urbs actionibus T.
c) met. α) stalno tožbeno besedilo, tožbeni obrazec, tožbeni postopek: illa actio: "ope consilioque tuo furtum aio factum esse" Ci., aut muta actionem aut noli mihi instare, ut iudicem Ci., actiones componere Ci. ep., alicui actionem dictare Sen. rh.; potem sploh sodno napotilo o tem, na kar je po zakonu treba paziti pri sodnih razpravah, pravdni predpis: Hostilianae Ci. (o dediščinah). β) tožbena pravica, dovoljenje za tožbo: Sen. ph., Q., Suet., actionem eius rei postulant Ci., si qui me exire mea domo coëgisset, haberem actionem Ci., legatus actionem se daturum negavit Ci., multis actiones et res peribant L. mnogim je šla tožbena pravica in zahtevek po zlu. γ) tožbeni govor, obtožnica, tožbeni spis: actiones Verrinae (zoper Vera) Ci., in prima parte actionis Q. δ) sodni rok: XV viri prima actione non iudicaverunt Ci., altera, tertia actio Ci.

active¹ [ǽktiv] pridevnik (actively prislov)
delaven, marljiv; živahen, aktiven; energičen; učinkovit
slovnica tvoren

trgovina active capital aktiva
active balance aktivna bilanca
active commerce trgovina z lastnimi ladjami, na lastnih ladjah
active debts neporavnane terjatve
active demand živahno povpraševanje
active partner poslovni partner
on the active list redno zaposlen
vojska active service služba na bojišču; ameriško aktivna služba
to take an active part in sodelovati pri
slovnica active voice tvorni glagolski način

acto moški spol dejanje, delo; sestavek (šolska vaja); listina; javna slovesnost

estar en acto (de) moči (pomagati)
en acto de zaradi
en el acto pri samem dejanju
en el acto de morir ob smrtni uri
acto (carnal) spolni akt
acto continuo, acto seguido takoj, nemudoma, précej
drama (ali comedia) de un acto enodejanka
quedarse en el acto nenadoma umreti
hacer acto de presencia prisoten biti

Actōr -oris, m (Ἄκτωρ) Aktor,

1. ime dveh junakov pri: V.

2. Menojtijev (Menoetius Μενοίτιος) oče, Patroklov ded: Hyg.

3. oče Mesenijcev Evrita in Ktejata: Hyg. — Od tod patronim Actoridēs -ae, m (Ἀκτορίδης) Aktorid, Aktorjev potomec Menojtij ali Patrokles: O., Val. Fl.; pl. Actoridae -ārum, m = Evrit in Ktejat: O.

āctuārius 3 (āctus) kdor ali kar se da lahko poganjati, lahko premičen, hiter, uren: navigium actuarium C., S. fr. ali actuaria navis C., L., Auct. b. Alx., Dig. ali (subst.) āctuāria -ae, f (sc. navis) Ci. ep. (ladja) brzoplovka. Subst. āctuārius -iī, m

1. hitropisec na zborovanjih, pri sklepanju pogodb idr.: Sen. ph., Suet.

2. računovodja, knjigovodja, zlasti v javni službi: Petr.; occ.
a) v vojski nekak preskrbovalec in razdeljevalec živeža: Eutr.
b) actuarius sarcinalium principis iumentorum Amm. uradnik, ki je moral preskrbeti konje in vozove za prevoz ces. prtljage.