Franja

pȁvečera ž dial. povecerek, majhna zakuska po vecerji

pȁvečērje s cerkveno opravilo po vecernici

peat-reek [pí:tri:k] samostalnik
duh po šoti (npr. pri žganju)

pecūniāris -e (pecūnia) denaren: damnatio Dig. obsodba na denarno kazen (globo); adv. pecūniāriter za denar, po denarju, denarno: p. agere Icti. za odškodnino v denarju, tj. tožiti v civilni pravdi, p. interesse alicuius Icti.

pèčālbār m dninar, sezonski delavec, ki gre po svetu za zaslužkom: naši -i u Francuskoj

pečènjār -ára m kdor po sejmih in drugod peče jagnjetino, svinino: na vašar je došlo i mnogo pečenjara

pedātūra -ae, f (pedāre) po čevljih odmerjena oz. določena razdalja (prostor): singulae centuriae, dividentibus campidoctoribus et principiis, accipiunt pedaturas Veg.

pedèsetoro štev.
1. petdeset oseb različnih po spolu in starosti: došlo je njih pedesetoro
2. petdesetero: pedesetoro prasadi, kola

pede-temptim (pede-tentim), adv. (ixpt. pēs in temptāre, tentāre) „z nogo tipaje“, „z nogo poizkušaje“, torej

1. noga za nogo, korak za korakom, korakoma: pedetemptim ac sedato nisu, ne succussu arripiat maior dolor … Pac. ap. Ci.

2. metaf. polagoma, pomalem (po malem), malo po malo, previdno, pazljivo, oprezno: Ca. fr., Luc. ap. Non, Ter., Sen. ph., Corn., Gell. idr., p. progredi Ci., caute pedetemptimque, sensim pedetemptimque, p. et gradatim, timide et p. Ci., paulatim et, ut dicitur, pedetentim Q.

pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
pedir un favor (a) prositi za uslugo
pedir géneros naročiti blago
pedir gracia prositi za milost
pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
pedir informes (de) poizvedovati (o)
pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
pedir la palabra prositi za besedo
pedir por Dios beračiti
pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
se lo pido prosim Vas za to
le pido perdón prosim Vas oproščenja
a pedir de boca po želji, kot srce poželi
un plato que no hay más que pedir sijajna jed

peitschen bičati (tudi figurativ); tolči z bičem po; figurativ tolči, biti

pendulus 3 (pendēre)

1. viseč: Col., Mart., libra, palearia O., aborno pendulum … laedere collum H., genae (sc. ebrii) Plin., aures pendulae atque flaccentes Lact.

2. v zraku viseč, po zraku plavajoč, lebdeč: putator pendulus arbustis Col.; o pticah: Ap.

3. metaf. „viseč“ = v negotovosti, negotov, dvomeč, v dvomih: spe pendulus H. v negotovem pričakovanju, omahujoč v nadi, pendula turba Pr., Herodes pendulā exspectatione frustatus Aug.

pénjača ž dial. nadolgo okleščeno drevo, s katerega se čuvaj v vinogradu ogleduje po okolici, gl. tudi pjenjača

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

Penthe͡us -ēi in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, abl. -ēo, m (Πενϑεύς) Pentéj, kralj v Tebah, Kadmov vnuk; ker je zaničeval Bakhovo bogočastje, so ga raztrgale besneče bakhantke, med njimi tudi njegova mati Agava: O., H., Pr., Hyg. — Od tod

1. adj.
a) Penthēus 3 (Πενϑεῖος) Pentéjev: caedes O., genus Stat.
b) Penthiacus 3 po Pentéjevo, raztrgan kakor Pentéj: gallinaceus Petr. pečenka à la Pentej, faširan zrezek.
c) Penthēius 3 Pentéjev: mater Sid.

2. patron. Penthīdēs -ae, m (Πενϑεΐδης) Pent(e)íd = Pentejev potomec: O. (o Likurgu).

pērātim, adv. (pēra) po naramnikih (krušnjakih, torbah, nahrbtnikih): ductare Pl. ukaniti (ukanjati) za denar v naramniku (krušnjaku, torbi, nahrbtniku).

per-bāsiō -āre (per in bāsiāre) po vrsti (enega za drugim) poljubljati: circumeuntem puerum Petr.

percudir obrabiti; po-, u-mazati

per-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (per in currere)

I. intr. teči, hiteti: Ter., Lucr. idr., citato equo Cales L., per temonem C.; metaf.: per omnes civitates percurrit oratio mea Ci. —

II. intr.

1. preteči (pretekati), preleteti (preletati), prehite(va)ti, hitro prehoditi (prehajati), hitro (pre)potovati: Lucr., Pr., Plin. idr., agrum Picenum C., pulpita H., aristas O. teči (leteti) preko (čez), pollice chordas O. preletati strune = brenkati na strune, pectine telas V. skozi greben spuščati, na brdo tkati, omnes conventūs Hirt. obiti (obhajati).

2. metaf. (v mislih) preleteti (preletati), premisliti (premišlj(ev)ati): animo polum H., aevum animo Sen. ph., multa animo et cogitatione Ci.; occ.
a) z očmi preleteti (preletati), hitro pregled(ov)ati, površno prebrati (prebirati): rem oculo veloci H., paginas L.
b) (o čustvih, afektih) pretres(a)ti, spreleteti (spreleta(va)ti): timor, qui lectoris percurrit animum Sen. ph., omnium pectora occulto metu percurrente Cu., totum pectus percurrit pavor Q.
c) po vrsti navesti (navajati), našte(va)ti: de re pecuaria breviter ac summatim percurram Varr., quae breviter a te de ipsā arte percursa sunt Ci., omnia poenarum nomina V., suis beneficiis percursis T.
d) zaporedoma (po vrsti) opraviti (opravljati) službe: honores Suet., paene iunctim quaesturam, praeturam, consulatum Suet., quaesturam, tribunatum, praeturam honestissime Plin. iun., percursis honorum gradibus Amm.

percursātiō -ōnis, f (percursāre) prepotovanje, pot(ovanje) po čem: Italiae Ci. potovanje po Italiji.