Franja

zób dent ženski spol

zob časa les ravages (ali les outrages) du temps
zob končnik (podočnjak, sekalec) (dent) molaire ženski spol (canine ženski spol, incisive ženski spol)
mlečni zob dent de lait (ali de première dentition)
modrostni zob dent de sagesse
sprednji zobje dents de devant
spodnji (zadnji) zobje dents du bas ali d'en bas, de dessous (du haut ali d'en haut, de dessus)
strupni zob dent à venin
votel, gnil zob dent cariée
do zob oborožen armé jusqu'aux dents
umetni zobje dents artificielles, fausses dents
zobje me bolijo j'ai mal aux dents
dobivati zobe faire ses dents
izdreti zob arracher (ali extraire) une dent
jezik za zobe! tenez votre langue!, taisezvous!
jezik za zobmi držati (figurativno) garder le silence, familiarno ne pas desserrer les dents, ne (pas) piper mot
ničesar ne imeti za pod zob n'avoir rien à se mettre sous la dent
pokazati zobe (figurativno) montrer les dents
zobe si izmiti (očistiti, otrebiti) se laver (se nettoyer, se curer) les dents
stisniti zobe (od jeze) serrer les dents (de rage)
šklepetati z zobmi (od mraza) claquer des dents (de froid)
škripati, škrtati z zobmi craquer, crisser, grincer des dents
zlomiti si zob se casser une dent
oko za oko, zob za zob œil pour œil, dent pour dent

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zób diente m

zob časa los estragos del tiempo
zob očnjak (sekalec, modrostni, mlečni, kočnik, umeten) diente canino ali angular (incisivo, de juicio, de leche ali caduca, molar, postizo ali artificial)
gnil (strupen, votel) zob diente cariado (venenoso, cariado)
do zob oborožen armado hasta los dientes
puljenje zoba extracción f dental
jok in škripanje z zobmi el llanto y el crujir de dientes
zobjé me bolé me duelen los dientes
dobivati zobe fam echar dientes, (otroci) estar en la dentición
imeti lepe zobe tener una hermosa dentadura
izpuliti zob extraer (ali sacar ali arrancar) un diente
zobe (po)kazati (pes) regañar los dientes; fig enseñar los dientes (komu a alg)
zob si izbiti romperse un diente
ničesar ne imeti za pod zob no tener para (untar) un diente
šklepetati z zobmi dar dientes con dientes, castañetear los dientes
škrtati z zobmi crujir (ali rechinar) los dientes
stisniti zobe apretar los dientes (od jeze de rabia)

zópeten (-tna -o) adj. (ponoven) ripetuto, reiterato:
bojijo se, da bo prišlo do zopetnih spopadov si teme che si ripetano gli scontri

zóprnost (-i) f noia, importunità; disgusto; uggiosità; schifezza; sgradevolezza; ripulsione:
zoprnost glasu la sgradevolezza della voce
čutiti zoprnost do koga provare ripulsione verso qcn.

zor|a [ô/ó] ženski spol (-e …) das Grauen, Morgengrauen; die Morgenröte
ob zori mit dem Morgengrauen, in der Morgenfrühe
od zore do mraka von früh bis spät

zôra aurore ženski spol , aube ženski spol

ob zori à l'aurore, à l'aube, à la pointe du jour
že ob zori dès l'aurore, dès l'aube
od zore do mraka du matin au soir, de l'aube au crépuscule

zôra (-e) f alba, aurora:
ob zori allo spuntar dell'alba, sul far dell'alba
pren. delati od zore do mraka lavorare, sgobbare da mattina a sera
plesati do bele zore ballare tutta la notte, fino alle ore piccole

zôra aurora f ; alba f ; amanecer m

ob zori al alba, al rayar (ali al romper) el alba; de madrugada; a la madrugada
od zore do mraka desde la mañana hasta la noche

zràk air; atmosphere

tekoči zràk liquid air
neprepusten za zràk airtight
dvigniti se v zràk to rise in the air
iti na zràk to take an airing, to take the air
izpostaviti zràku to air
zràk je čist figurativno (nikogar ni) (žargon) the coast is clear
ta plin je lažji kot zràk this gas is lighter than air
nekaj leži v zràku (figurativno) there's something in the air
pognati v zràk to blow up
zleteti v zràk (figurativno) to be blown up
ne pridem do zràka (figurativno) I can't breathe
prinesti na zràk to air
postaviti, vreči na zràk (figurativno) to throw out, to turn out
iz zràka sneti (figurativno) to invent
dve lovski letali sta trčili v zràku two fighter planes collided in mid-air
viseti v zràku (figurativno) to be undecided yet
sušiti na zràku to dry outdoors, ZDA to air-dry

zrásti (zrástem)

A) perf.

1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra

zrélost ripeness; maturity

prezgodnja zrélost precociousness
dovesti do zrélosti to ripen, to ripe

zŕno grain moški spol ; (semensko) graine ženski spol ; (kovinsko) grenaille ženski spol , noyau moški spol

gorčično zrno grain de moutarde (ali de sénevé)
kakaovo zrno féve ženski spol de cacao
kavino zrno grain de café
peščeno zrno grain de sable
poprovo zrno grain de poivre
proseno (riževo, rženo) zrno grain de millet (de riz, de seigle)
zrno soli grain de sel
zrno toče grêlon moški spol
zlato zrno grain d'or
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača petit à petit l'oiseau fait son nid

zŕno (-a) n

1. chicco; grano, granello:
ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno chicco di grano saraceno, di granturco, di miglio, di grano
mleti, pražiti zrna ječmena, kave macinare, tostare i chicchi di orzo, di caffè

2. (okrogel, majhen drobec) granello; granulo:
zrno peska, soli, zlata granello di sabbia, di sale, d'oro
zrna toče chicchi di grandine
farm. zrna zdravila granuli
škrobno zrno granulo amilaceo

3. pren. (zelo majhna količina) granello, grano, briciolo, pizzico:
ne imeti niti zrna pameti non avere un grano, un pizzico di buon senso
pren. ločiti zrno od plev sceverare il grano dalla pula

4. fot. granulo (dell'emulsione)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pelodno, plevno zrno granello pollinico, glumaceo
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

zŕno grano m ; (semensko) semilla f , simiente f

gorčično (kavino, peščeno, riževo) zrno grano m de mostaza (de café, de arena, de arroz)
zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača muchos pocos hacen un mucho

zvést (-a -o) adj.

1. fedele, fido; devoto:
biti zvest do groba essere fedele fino alla tomba
imeti zveste prijatelje avere amici fedeli
zvest tovariš fido compagno

2. leale, ligio:
zvest obljubi leale
zvest izročilom ligio alle tradizioni

3. (popolnoma skladen, veren) fedele:
zvesta kopija slike copia fedele del quadro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti zvest obljubi tener fede alla promessa
biti zvest samemu sebi essere coerente
zemlja čaka zveste roke la terra attende mani amorevoli, premurose
zveste oči occhi devoti
jur. pogodbi zvesta stranka parte fedele al contratto
zvesto tolmačenje aderenza (al testo)

zvestôba faithfulness, faith; fidelity (to); (stranki, vladarju) loyalty; devotedness

ohraniti zvestôbo do koga to keep faith with someone
prelomiti zvestôbo do koga to break faith with someone
prelomiti zakonsko zvestôbo to commit adultery

zvéza union, association; alliance; league; federation; confederation; coalition; connection, connexion, relation; communication

v zvézi z with reference to, in connection with
v tej zvézi in this connection
v zvézi z vašim dopisom, pismom with reference to your letter, in connection with your letter
strokovna zvéza trade union
Socialistična zvéza delovnega ljudstva Jugoslavije (Slovenije) the Socialist Alliance of the Working People of Yugoslavia (of Slovenia)
Zveza komunistov Jugoslavija (ZKJ) the League of Communists of Yugoslavia
Zveza sindikatov Slovenije the trade Union Federation of Slovenia
zvéza držav confederation
strokovna zvéza professional association, trade union, VB trades union
obrambna zvéza defensive alliance
poslovne zvéze business connections pl
poštne zvéze postal communications pl
Svetovna poštna zvéza Universal Postal Union
prometne zvéze traffic communications pl
železniška zvéza communication by rail
zakonska zvéza conjugal union, matrimony
to nima nobene zvéze z mojim vprašanjem it has nothing to do with my question
prav nobene zvéze ne imeti z to have no connection at all with, to have absolutely nothing to do with
to nima nobene zvéze s tem vprašanjem this has no bearing on (ali bears no relation to) this question
imeti zvézo z to be connected with; to have something to do with
sobi sta med seboj v zvézi the rooms communicate with each other
ostati v zvézi z to keep in touch with
z njimi imamo telefonsko zvézo we communicate by telephone, we keep in touch by phone
imeti (dobre) zvéze (figurativno) to have useful contacts, to know the right people
z zvézmi si priskrbeti službo (figurativno) to get a job by pulling strings
izkoristiti svoje zvéze to exploit one's contacts, to exert backstairs influence
dovesti, spraviti v zvézo to bring into contact
vlak ima zvézo s parnikom the train connects with (ali makes a connection) with the boat
prekiniti, pretrgati zvézo z to break off contact with; to sever one's connections with
skleniti vojaško zvézo to enter into a military alliance
stopiti v zvézo z (zvezati se z) to ally oneself to (ali with), to enter into an alliance, to form an alliance
stopiti v zvéze z to enter into relations with
vzdrževati trgovske (prijateljske) zvéze z to entertain (ali to maintain) commercial (friendly) relations with
zamuditi (železniško) zvézo to miss one's connection

zvozíti² (zvózim) perf.

1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
zvoziti skozi križišče passare l'incrocio

2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato

zvrhati glagol
(do konca napolniti) ▸ teletölt, telepakol
Nato lonček napolnimo z ledom, dodamo merico vodke in lonček zvrhamo z ingverjevim pivom. ▸ Ezután az edényt jéggel töltjük meg, egy adag vodkát teszünk hozzá és az edényt teletöltjük gyömbérsörrel.
Preprosto me je preveč sram, da sem si žepe tako zvrhal z denarjem, ker kaj bi z njim, če ga nisem znal niti potrošiti. ▸ Egyszerűen túlságosan szégyellem, hogy a zsebeimet így telepakoltam pénzzel, mert minek, elkölteni úgysem tudtam.