Franja

gníl (sadje) rotten, rotting, decayed, putrid, putrescent, decomposed; (meso) tainted, (živo meso) gangrenous; figurativno corrupt, mouldering

do jedra gníl rotten to the core
gnílo jajce rotten egg, addled egg
gníl zob a carious tooth
nekaj je gnílega v deželi Danski something is rotten in the state of Denmark

gníl (-a -o)

A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame

2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia

B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca

gniti glagol
1. (razkrajati se) ▸ rohad, rothadČe preveč zalivamo, začne rastlina gniti. ▸ Ha túl sokat öntözzük, a növény elkezd rohadni.
Če se hrana ne more prebaviti, gnije. ▸ Ha az étel nem tud megemésztődni, rothadásnak indul.
Trupla so pustili gniti na soncu. ▸ A holttesteket hagyták a napon bomlani.

2. izraža negativen odnos (životariti) ▸ rohad, rothadDo smrti bom gnil v zaporu. ▸ Élete végéig a börtönben fog rohadni.
Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo zelo vesela. ▸ Már olyan régen rohadok otthon, hogy nagyon örülök a munkalehetőségnek.

gníti to rot; to putrify, to decay, to decompose; to moulder; (zob) to become carious; (meso) to go off, to become tainted, to taint; (jajce) to go bad, to become addled, to addle; (voda) to become rank (ali foul), to be polluted; figurativno to be corrupted

gníti v ječi to rot in gaol

gnój (-a) m

1. agr. letame; concime; ingrasso:
kidati gnoj rimuovere il letame
konjski, svinjski, hlevski gnoj letame equino, porcino, di stalla
umetni gnoj letame artificiale

2. med. pus; pog. marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnoj v jajcevodu piosalpinge
gnoj v seču piuria

3. pog. (zelo len, zanikrn človek) fannullone, sciattone; pren.
postavljati se ko petelin na gnoju fare il galletto, pavoneggiarsi
pren. potegniti koga iz gnoja togliere qcn. dal fango, dagli impicci

góba (-e) f

1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo

3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera

gob|ec [ó] moški spol (-ca …) das Maul (tudi figurativno); pri srnah ipd. der Äser, das Geäse; pri psih ipd. die Schnauze (pasji Hundeschnauze); figurativno die Fresse, die Klappe
hud/velik gobec figurativno ein lockeres Mundwerk
lažniv gobec das Lügenmaul
nesramen gobec das Schandmaul, ein loses Maul
zlobni gobi množina böse Mäuler
držati gobec die Klappe halten, das Maul halten (drži gobec! : halt's Maul!, halt die Klappe!)
imeti poln gobec das Maul vollnehmen
mahniti na gobec (jemandem) eins aufs Maul geben, (jemandem) die Fresse polieren
na široko odpreti gobec den Rachen weit aufreißen
vreči v gobec in den Rachen werfen
zamašiti gobec komu (jemandem) übers Maul fahren, (jemandem) das Maul stopfen

góden mûr; tôt ; (ptica) capable de voler, prêt à quitter le nid; en état de, apte à

godna za možitev en âge (ali état) de se marier, nubile
goden za ženitev mariable
goden za natis bon à tirer, imprimable
goden za v steklenice bon à mettre en bouteilles

godi|ti se (godi se)

1. (dogajati se) vor sich gehen, geschehen, vorgehen
krivica se (mu) godi es geschieht (ihm) Unrecht
godila se mu je velika krivica ihm ist großes Unrecht widerfahren

2. v življenju: gehen, ergehen
dobro/slabo se goditi komu (jemandem) gut/ schlecht gehen/ergehen, [gutgehen] gut gehen (es geht ihm gut)
tebi se pa godi! du hast es gut!
godi se mu kot vrabcu v prosu er lebt wie Gott in Frankreich

godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se

1. accadere, succedere, capitare:
čudeži se ne godijo i miracoli non succedono

2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
pren. goditi se (komu)
kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia

godlj|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Wurstsuppe, die Wurstbrühe

2. figurativno hrana: der Saufraß; pijača: das Gebräu

3. težave: die Patsche, die Bredouille
znajti se v godlji in eine Patsche geraten, in die Bredouille kommen
pomagati iz godlje aus der Patsche helfen

4. v jeziku ipd.: der Mischmasch

gódlja thick soup made with boiled black pudding, black-pudding soup; figurativno mess, muddle, (kolobocija) medley; hotchpotch

lepa gódlja! a precious mess!; a fine mess!
kakšna gódlja! what a mess!
biti v lepi gódlji (figurativno) to be in a nice mess
lepo gódljo si naredil! you made a nice mess of it!
pasti v lepo gódljo to get into a mess

gódlja (-e) f

1. minestra; pejor. intruglio

2. pren. brodaglia

3. pren. pasticcio, guaio:
pomagati komu iz godlje levare qcn. dai pasticci
biti v godlji essere nei guai
pren. lepo godljo si mi skuhal hai combinato un bel pasticcio

gojénec, gojénka alumno m , -na f

gojenec v internatu interno m

gojzar samostalnik
ponavadi v množini (pohodni čevelj) ▸ bakancs

gokart samostalnik
1. (majhen dirkalni avto) ▸ gokart
2. (dirkanje z majhnimi avti) ▸ gokartSopomenke: karting

gol² [ó] moški spol (-a …) šport das Tor, -tor (častni Ehrentor, zmagoviti Siegestor, z glavo Kopfballtor)
na gol/v golih Tor-
(met der Torwurf, strel der [Torschuß] Torschuss, razlika v golih die Tordifferenz)
brez gola torlos
z veliko goli torreich
dati gol ein Tor schießen

gól² šport goal

čuvar, vratar góla goalkeeper, pogovorno goalie
vratnica góla goalpost
gólova črta goal line
beležiti, zabiti, doseči gól to score (ali to get) a goal
voditi s tremi góli to lead by three goals, to have a three-goal lead
brez góla (zadetka) goalless (ali no-score) draw
igra, v kateri je premaganec brez góla pogovorno whitewash
rezultat je 2 (gola) proti nič the score is 2 nil

golen samostalnik
1. (del noge) ▸ lábszárRano na goleni je treba umiti z milom pod tekočo mlačno vodo. ▸ A lábszársebet langyos folyóvíz alatt szappannal kell kimosni.

2. (kost) ▸ sípcsont, lábszárcsontS policijskim helikopterjem so morali v ljubljanski klinični center odpeljati smučarja z odprtim zlomom goleni. ▸ A nyílt sípcsonttörést szenvedett síelőt rendőrségi helikopterrel kellett a ljubljanai klinikai központba szállítani.

3. zoologija (del telesa žuželk) ▸ lábszár

golf samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (šport) ▸ golfPovezane iztočnice: golf igrišče, golf palica, golf žogica, igrišče za golf, palica za golf, torba za golf, čevlji za golf, žogica za golf

2. blagovna znamka (avto) ▸ Golf