Franja

patronìmik m (gr. pater, onoma) patronimik, priimek narejen po očetovem imenu

patronner [-trɔne] verbe transitif

1. podpirati, ščititi, protežirati, zavzeti se (quelqu'un za koga); uvesti v družbo; podeliti (nagrado); priporočiti (prosilce)

2. slikati skozi šablono; krojiti po krojnem vzorcu

patronymic [pætrənímik]

1. pridevnik (patronymically prislov)
patronimičen

2. samostalnik
ime, narejeno po očetovem imenu (npr. Williamson sin Williama)

patrōnymicus 3 (gr. πατρωνυμικός) po imenu očeta (ali kakega prednika) posnet (povzet, narejen, tvorjen), patronímičen: nomen (npr. Pelides, Anchisiades) Prisc.; subst. patrōnymicum -ī, n očetno ime, ime (priimek) po očetu (predniku), patroním(ikum): Prisc., Serv.

patrouiller [patruje] verbe intransitif

1. patruljirati

2. brozgati, čofotati po blatu

pattern² [pǽtən] prehodni glagol
napraviti po vzorcu, krojiti po vzorcu (after, upon)
kopirati; okrasiti z vzorcem; posnemati

paul(l)ātim, adv. (paul(l)us)

I. po malem, polagoma, postopoma, počasi

1. časovno: Pl., Ter., Ca., Lucr., Pr., V., Tib., O. idr., p. licentia crevit S., si p. haec consuetudo serpere ac prodire coeperit Ci., p. flavescet campus aristis V., p. consuescere Germanos Rhenum transire C.

2. krajevno: locus castrorum … p. ab imo declivis C., colles p. rarescunt T. —

II. posamezno, kosoma, po kosih, postopoma, drug za drugim: p. ex castris discedere C., p. locare Icti.; z gen.: p. aquae addito Ca. pokápati.

pȁvečera ž dial. povecerek, majhna zakuska po vecerji

pȁvečērje s cerkveno opravilo po vecernici

peat-reek [pí:tri:k] samostalnik
duh po šoti (npr. pri žganju)

pecūniāris -e (pecūnia) denaren: damnatio Dig. obsodba na denarno kazen (globo); adv. pecūniāriter za denar, po denarju, denarno: p. agere Icti. za odškodnino v denarju, tj. tožiti v civilni pravdi, p. interesse alicuius Icti.

pèčālbār m dninar, sezonski delavec, ki gre po svetu za zaslužkom: naši -i u Francuskoj

pečènjār -ára m kdor po sejmih in drugod peče jagnjetino, svinino: na vašar je došlo i mnogo pečenjara

pedātūra -ae, f (pedāre) po čevljih odmerjena oz. določena razdalja (prostor): singulae centuriae, dividentibus campidoctoribus et principiis, accipiunt pedaturas Veg.

pedèsetoro štev.
1. petdeset oseb različnih po spolu in starosti: došlo je njih pedesetoro
2. petdesetero: pedesetoro prasadi, kola

pede-temptim (pede-tentim), adv. (ixpt. pēs in temptāre, tentāre) „z nogo tipaje“, „z nogo poizkušaje“, torej

1. noga za nogo, korak za korakom, korakoma: pedetemptim ac sedato nisu, ne succussu arripiat maior dolor … Pac. ap. Ci.

2. metaf. polagoma, pomalem (po malem), malo po malo, previdno, pazljivo, oprezno: Ca. fr., Luc. ap. Non, Ter., Sen. ph., Corn., Gell. idr., p. progredi Ci., caute pedetemptimque, sensim pedetemptimque, p. et gradatim, timide et p. Ci., paulatim et, ut dicitur, pedetentim Q.

pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
pedir un favor (a) prositi za uslugo
pedir géneros naročiti blago
pedir gracia prositi za milost
pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
pedir informes (de) poizvedovati (o)
pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
pedir la palabra prositi za besedo
pedir por Dios beračiti
pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
se lo pido prosim Vas za to
le pido perdón prosim Vas oproščenja
a pedir de boca po želji, kot srce poželi
un plato que no hay más que pedir sijajna jed

peitschen bičati (tudi figurativ); tolči z bičem po; figurativ tolči, biti

pendulus 3 (pendēre)

1. viseč: Col., Mart., libra, palearia O., aborno pendulum … laedere collum H., genae (sc. ebrii) Plin., aures pendulae atque flaccentes Lact.

2. v zraku viseč, po zraku plavajoč, lebdeč: putator pendulus arbustis Col.; o pticah: Ap.

3. metaf. „viseč“ = v negotovosti, negotov, dvomeč, v dvomih: spe pendulus H. v negotovem pričakovanju, omahujoč v nadi, pendula turba Pr., Herodes pendulā exspectatione frustatus Aug.

pénjača ž dial. nadolgo okleščeno drevo, s katerega se čuvaj v vinogradu ogleduje po okolici, gl. tudi pjenjača