Franja

mammicula -ae, f (demin. k mamma¹) prsce (sg. od prsca): Pl.

mammula¹ -ae, f (demin. k mamma¹) prsce (sg. od prsca): Varr., Cels.

mandare v. tr. (pres. mando)

1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti

5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri

mandātrīx -īcis, f (fem. k mandātor) naročnica: operum Cl.

manicula -ae, f (demin. k manus)

1. ročica: Pl.; sinkop. manicla: Laevius ap. Gell.

2. metaf.
a) ročica ali ročaj pri plugu: Varr.
b) potiskač, sprožilo pri balisti = chele: Vitr. (ki piše sinkop. obl.: manucla).

maniolae -ārum, f (demin. k Mānia) maníole, hudobni duhovi (kot strašilo za otroke), bavbavi, strahomožki: Stilo ap. Fest.

mannulus -ī, m (demin. k mannus) galski konjiček, poni: Plin. iun., Mart.

manoeuvre [mənú:və]

1. samostalnik
manevriranje, manever, spretno ravnanje, (zvijačen) prijem
množina, vojska manevri, vojaške vaje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
manevrirati, spretno ravnati, napeljati (into k)
imeti manevre

mānsiuncula -ae, f. (demin. k mānsiō) majhno stanovanje, stanovanjce, domovanjce, sobica: mansiunculas in arca facies Vulg.

manticula -ae, f (demin. k mantica) bisagica, torbica, vrečica čezramnica: Fest., P. F.

mantō -āre (frequ. k manēre) osta(ja)ti, stanoviten osta(ja)ti, držati se česa, čakati: Fest., P. F.; abs.: manta, iam hic ero Pl., in eādem mantat malitiā Caecil. ap. Non.; z acc. personae čakati, pričakovati koga: herus nos apud aedem Veneris mantat Pl.

manubriolum -ī, n (demin. k manubrium) roček, držalce: scalpelli Cels.

mappula -ae, f (demin. k mappa) otiralce, prtiček, servietica: Hier.

Marathōn -ōnis, acc. -ōna in (Iust.) -ōnem, m (f pri O.) (Μαραϑών) Máraton, trg in ravnina na vzhodnem atiškem obrežju, kjer je Miltiad l. 490 slavno premagal Perzijce: N., O., Stat., Mel., Plin., Iust. — Od tod adj. Marathōnius 3 (Μαραϑώνιος) máratonski, pri Máratonu: taurus Ci. (ki ga je Herkul pripeljal s Krete k Evristeju in Tezej ubil), pugna Ci., N. idr.; pesn. aténski: hostis Sil., virgo (= Erigone) Stat. Marathōnis -idis, f (Μαραϑωνίς) máratonska: Stat., Sid.

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

marcēscō -ere (marcuī Vulg., Aug.) (incoh. k marcēre)

1. (o)véniti, (o)venéti, (u)sahniti (usihati): cerrus, [quercus] fagus … celeriter marcescunt Vitr., fagus et cerrus celeriter marcescunt Plin.

2. metaf. (z)medleti, posta(ja)ti mlahav, omlahniti, (o)slabeti, (o)šibeti, onemoči, (o)venéti, (o)véniti, hirati, poleniti se: Col., Plin., otio, otii situ, desidiā m. L., per inertes somnos m. O.; occ.: nimio vino m. O. biti pijan, „otekle lase imeti“.

marculus¹ -ī, m (demin. k marcus) kladivce: Luc. ap. Isid., aerariorum marculi Mart., alii caelo et marculo gemmulas exsculpunt Fr., malleus vocatur, quia dum quid calet et molle est, caedit et producit; marcus, malleus maior; et dictus marcus, quod maior sit ad caedendum et fortior, marcellus mediocris, marcullus maleus pusillus Isid. — Soobl. martulus -ī, m: tegulas invenit Cinyra, Agriopae filius, et metalla aeris, utrumque in insula Cypro, item forcipem, martulum, vectem, incudem Plin.

Marculus² -ī, m (demin. k Mārcus) mali ljubi Mark, Markec moj: P. F.

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

marmusculum -ī, n (demin. k marmur; gl. marmor) marmorček: Isid.