-
δύσ-πνοος 2, skrč. -πνους (πνέω) poet. 1. ki težko diha, brez sape, zasopljen, zasopihan. 2. ki nasproti veje, πνοιαί močan vihar.
-
δυσ-πολέμητος 2 (πολεμέω) s komer se je težko vojskovati.
-
δυσ-πολιόρκητος 2 (πολιορκέω) ki se težko oblega ali osvoji.
-
δυσ-πονής 2 ep. δύσ-πονος 2 poet. trudapoln, težaven, naporen.
-
δυσ-πόνητος 2 (πονέω) poet. kar se težko zasluži ali pridobi, težko pridobljiv, trudapoln.
-
δυσ-πόρευτος 2 težko prehoden, brezpoten, neprehoden, nepristopen, τινί za koga.
-
δύσ-πορος 2 nehoden, neprehoden, brezpoten, težaven.
-
δύσ-ποτμος 2 poet. nesrečen, beden.
-
δυσ-πρόσβατος 2 (προσ-βαίνω) težko pristopen ali dohoden.
-
δυσ-πρόσοδος 2 težko dostopen, nedostopen, oduren, osoren.
-
δυσ-πρόσοιστος 2 (προσ-φέρομαι) poet. neprijazen, nepristopen.
-
δυσ-πρόσοπτος 2 (προσ-οράω) poet. ki se težko pogleda, grozen, strašen, nesrečonosen.
-
δυσ-πρόσωπος 2 poet. neličen, grd, grozen.
-
δύσ-ρῑγος 2 ion. ki težko prenaša mraz, zmrzel.
-
δυσ-σεβής 2 (σέβομαι) poet. brezbožen, zloben, malopriden; subst. brezbožnik, zlobnež.
-
δυσ-σύμβολος 2 = δυσ-ξύμβολος s komer je težko občevati.
-
δυσ-σύνοπτος 2 ki se da težko pregledati.
-
δυσ-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki se težko izsledi ali spozna, temen, nerazumljiv.
-
δύσ-τεκνος 2 (τέκνον) poet. nesrečen pri otrocih (radi otrok), παιδουργία roditeljica nesrečnih otrok.
-
δύσ-τηνος 2, dor. δύστᾱνος [Et. δυς, στᾱνος, kor. stā, ἵστημι] 1. nesrečen, beden. 2. ostuden, mrzek (bogovom).