Franja

Zadetki iskanja

  • wonder2 [wʌ́ndə] neprehodni glagol
    (za)čuditi se (at, about s.th. čemu)
    razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati se

    I wondered about this to mi je padlo v oči
    I wonder what time it is koliko utegne biti ura? bogve koliko je ura?
    I don't wonder at it to me ne preseneča
    that's not to be wondered at ni se čemu čuditi
    I wonder why rad bi vedel zakaj
    Oh! I just wondered! O, nič! kar takó, samo vpraševal sem se
    I wonder who said it rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekel
    Is that true? -- I wonder. Je to res? -- Bogve.
    I wonder at you čudim se ti (vam)
    I wondered about his knowledge čudil sem se njegovemu znanju
    well, I wonder no, ne vem (prav)
    I have often wondered what would happen if... često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če...
  • word1 [wə:d] samostalnik
    beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
    religija božja beseda, sveto pismo, biblija
    zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
    množina pričkanje, prerekanje

    the words tekst, libreto
    at a word na besedo, takoj
    by word of mouth ustno
    in so many words dobesedno, (na) kratko
    word for word od besede do besede, dobesedno
    beyond words neizrazljiv
    on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
    in a word z eno besedo, skratka
    in other words z drugimi besedami
    upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
    my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
    a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
    a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
    a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
    a word or two beseda ali dve, nekaj besed
    big words hvalisanje, širokoustenje
    words and deeds besede in dejanja
    burning words ognjevite, plamteče besede
    fair, good words lepe, laskave besede
    high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
    wild and whirling words divje, nepremišljene besede
    my word! prav zares! bogme!
    a play upon words besedna igra
    too beautiful for words neizrekljive lepote
    too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
    to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
    to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
    to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
    to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
    to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
    hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
    fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
    word came that... zvedelo se je, da...
    to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
    to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
    to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
    to have a word with imeti kratek razgovor z
    to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
    to have the last word imeti zadnjo besedo
    he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
    to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
    to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
    to leave word that... sporočiti, da...
    to make no word about ne izgubljati besed o
    to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
    to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
    to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
    to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
    I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
    to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
    send me word! javi mi, sporoči mi!
    to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
    to waste words tratiti besede, zaman govoriti
  • work1 [wə:k] samostalnik
    (telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
    množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
    vojska utrdbe, utrdbena dela
    (edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
    tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
    množina, religija dobra dela

    in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
    out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
    a work of art umetniško delo, umetnina
    a work of genius genialno delo
    works of a clock mehanizem ure
    the works of Bach Bachova dela
    works of mercy dobrodelna dela
    earth works arhitektura zemeljska dela
    good works dobra dela
    iron works talilnica železa, železarna
    Minister of Works minister za javna dela
    glass works steklarna
    gas works plinarna
    Public Works javna dela
    out works arhitektura zunanja dela
    stone works zidarska dela
    upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
    wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
    shock-work udarniško delo
    to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
    to be at work delati, delovati, funkcionirati
    it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
    to cease (ali to stop) work nehati z delom
    I did a good day's work veliko sem naredil danes
    to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
    to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
    to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
    to have plenty of work to do imeti mnogo dela
    I have my work cut out for me imam polne roke dela
    to make sad work of it figurativno vse uničiti
    to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
    that is your work to je tvoja naloga
    to look for work iskati delo
  • worry2 [wʌ́ri]

    1. prehodni glagol
    povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

    to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
    to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
    does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
    to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
    her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
    to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
    to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

    2. neprehodni glagol
    vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
    trgati, vleči (at s.th. kaj)
    lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

    I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
    to worry along s težavo se preriniti skozi
    don't worry! ne delaj si skrbi!
    you worry too much preveč skrbi si delate!
    to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti
  • worst2 [wə:st] samostalnik
    najslabša, najhujša stvar; kar je najslabše ali najhujše

    at (ali the) worst v najslabšem primeru
    at the (ali their) worst v najslabšem stanju. v posebno neugodnih okoliščinah
    the illness is at its worst bolezen je dosegla višek
    the worst is soon over najhujše, najhujši trenutek hitro mine
    to be prepared for the worst biti pripravljen na najhujše
    if the worst comes to the worst ako se zgodi najhujše, v najhujšem primeru
    to do one's worst napraviti kar najslabše možno
    do your worst! kar napravi to (najslabše, kar moreš)!, napravi, kar hočeš!
    to get the worst of it najslabše se odrezati, biti poražen
    to see s.o. (s.th.) at his (its) worst videti koga (kaj) z najslabše strani
  • year [ji: britanska angleščina tudi jə:] samostalnik
    leto
    množina doba, starost
    astronomija perioda, obhodni čas (planeta)

    year by year, from year to year od leta do leta, iz leta v leto
    year in year out, year after year od leta do leta, leto za letom, skozi vsa leta
    years before pred(mnogimi) leti
    poetično in years v letih, star
    a man in years starček
    every other year vsako drugo leto
    for years to come za prihodnja leta
    for years leta in leta, mnogo let
    once a year enkrat na leto
    from year's end to year's end od začetka do konca leta
    year-long enoleten, leto dni trajajoč
    last year lansko leto, lani
    next year prihodnje leto
    civil (common, legal) year navadno leto
    leap-year, bissextile year prestopno leto
    church (Christian, ecclesiastical) year cerkveno leto
    Great Year, Perfect Year veliko (platonsko) leto (26.000 let)
    astronomical, solar year sončno leto
    old year staro leto
    New year novo leto
    a happy New year srečno novo leto
    New year's Day novoletni dan, Novo leto (l. jan.)
    New year's Eve novoletni večer, silvestrovo
    in the year of our Lord, in the year of grace v letu Gospodovem
    school year šolsko leto
    this year's exhibition letošnja razstava
    many years' experience mnogoletno izkustvo
    she is clever for her years bistra je za svoja leta
    he is well on in years on je že v letih, je že star
    she died at eight years old umrla je v starosti 8 let
  • z with; by

    z odprtimi rokami with open arms
    z vso močjo with all one's might
    udariti z gorjačo to strike with a cudgel
    z vašim dovoljenjem with (ali by) your leave
    vstopil je z menoj he went in with me
    pojdi z menoj! come along with me!
    kaj (pa) je z vami? what is the matter with you?
    z današnjim dnem (naprej) from this day (forth)
    z eno besedo in a word
    z enim udarcem at a blow
    z avtom by car
    potovati z vlakom, z ladjo to travel by train, by boat
    smo v sorodu z njimi we are relations of theirs
    zmagati z mnogimi glasovi to win by many votes
  • za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during

    dan za dnem day by day
    eden za drugim one after another, one behind the other
    korak za korakom step by step
    enkrat za vselej once and for all
    za ves svet ne not for (all) the world
    za gorami beyond the mountains
    jaz za svojo osebo as far as I am concerned
    za mojim hrbtom behind my back
    za primer (v primeru) potrebe in case of need
    za glavo večji taller by a head
    za sedaj for the present
    za šalo by way of a joke
    argumenti za in proti the pros and the cons
    razlogi za in proti the reasons for and against
    za menoj! follow me!
    (kar) za menoj, prosim! this way, please!
    starejši za pet let five years older
    jaz, za sebe (zase) as for me
    beseda za besedo word for word
    mož za možem man by man
    zanimanje za... interest in...
    za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
    vstopnica za gledališče a theatre ticket
    za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
    za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
    biti za kaj to be in favour of something
    kdo je za (to)? who is in favour?
    sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
    večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
    to je važno zame (za mene) this is important to me
    nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
    za hišo je vrt there is a garden behind the house
    to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
    brali smo eden za drugim we took it in turns to read
    za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
    nimam ga za genija I do not regard him as a genius
    za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
    on jé za tri he eats as much as three
    povleči koga za lase to pull someone by the hair
    on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
    smatrati za dobro to think it advisable
    odšel je za vedno he left for good
    voditi koga za roko to lead someone by the hand
    vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
    on zaostaja za časom he is behind the times
    zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
    zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
    zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
    sedeti za mizo to sit at the table
    pustiti za seboj to leave behind
  • zabávati to amuse; divert; to entertain (koga someone), to provide entertainment (for someone)

    zabávati se to be amused (at, by, with); to have a good time; to enjoy oneself; arhaično to take one's pleasure, to make merry; zastarelo to disport oneself
    ste se dobro zabavali? did you enjoy yourself (oziroma yourselves)?
    sijajno sem se zabaval I enjoyed myself no end, I had a great time
  • začétek beginning; start; commencement; outset; origin; (pisma) opening

    v začétku at (ali in) the beginning, initially, first, at the outset
    od vsega začétka, od samega začétka from the very beginning, from the start
    od začétka do konca from beginning to end, from start to finish, from first to last
    za začétek for the present, to begin with
    začétek in konec (figurativno) alpha and omega
    dober začétek v življenju a good start in life
    skromen začétek (figurativno) the thin end of the wedge
    slab začétek, slab konec a bad beginning makes a bad ending
    dober začétek je že pol zmage a good start (ali beginning) is half the battle, well begun is half done
    to je začétek konca it is the beginning of the end
    vsak začétek je težak the beginning is always hard, it is always hard to make a start
    dober začétek je že pol opravljenega dela (figurativno) a good lather is half the shave
  • začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

    zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
    začéti diskusijo to start a discussion
    začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
    začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
    začéti pogajanja z to enter into negotiations with
    začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
    začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
    začéti pogovor z to engage in a conversation with
    začéti govor to begin a speech
    začéti kampanjo to open a campaign
    začéti prepir to begin to quarrel
    začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
    začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
    začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
    začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
    začéti peti to burst into song
    začel je pisati he began writing (ali to write)
    začel je z malega he began on a small scale
    zopet je začelo deževati the rain has set in again
    šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
    začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
    začni(te) od začetka! begin at the beginning!
    slabo je začel he has had a bad start
    začel je piti (figurativno) he has taken to drink
    predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
    najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
    letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year
  • začúden astonished; amazed; surprised

    bolj začúden kot prestrašen more surprised than frightened
    biti začúden to be astonished (at), to be amazed (at), to be surprised, to wonder (at, about)
    bil sem začúden, da me ne pozna I was surprised he did not know me
    bil sem močnó začúden I was struck with wonder, I was lost in astonishment, I was amazed
    bil je zelo začúden, ko me je videl he was astonished to see me
    ne bodi tako začúden! don't put on that look of surprise!
  • zadehteti glagol
    literarno (oddajati vonj) ▸ illatozni kezd, illatot kezd árasztani, szagot áraszt
    Pomlad, ko zadehtijo šmarnice, se je prevesila v vroče dni. ▸ A tavasz, amikor illatozni kezdett a gyöngyvirág, lassan forró napokba billent át.
    Pod večer je prekopana zemlja zadehtela po vlagi. ▸ Estefelé a felásott föld nedvességillatot kezdett árasztani.
    Preden jo odpeljete na koktejl, poskrbite, da ji ne boste zadehteli po morskih sedežih ali postanem potu. ▸ Mielőtt elviszi egy koktélra, győződjön meg róla, hogy nem árasztja a hajóülések vagy állott izzadság szagát.
  • zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

    zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
    zádnji del hiše the back of the house
    moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
    zádnja četa rearguard
    zádnji del telesa posterior
    zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
    zádnje tri ure the last three hours
    te zádnje tri dni (for) these three days
    v zádnjem času latterly
    zádnje čase recently
    v zádnjih dneh julija in the latter days of July
    zádnja leta življenja the latter days of one's life
    v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
    na vse zádnje after all, finally, at last
    (ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
    prav do zádnjega to the very last
    do zádnjega moža to the last man
    zádnje noge hind legs pl
    zádnji, a ne najmanj važen last but not least
    to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
    zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
    prišel je (kot) zádnji he was the last to come
    upati do zádnjega to hope to the last
    to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
    ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
    zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
    izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral
  • zadréga embarrassment; difficulty; quandary; perplexity; predicament

    denarne zadrége financial difficulties pl, evfemizem humoristično pecuniary embarrassment
    biti v zadrégi to be in difficulties, to be in a quandary, to be ill at ease, to be at a loss, to be in a fix, to be in embarrassed circumstances
    v lepi zadrégi smo we are in a nice (pretty, sorry) pickle
    sem v veliki zadrégi, kaj naj storim I am completely at a loss what to do
    biti v denarni zadrégi to be short of money
    bili smo v veliki zadrégi, kaj naj odgovorimo we were hard put to it to find an answer, we were completely at a loss (ali we were stumped) for an answer
    moja edina zadréga je, kaj naj izberem my only trouble is which one to choose
    spretno se izvleči iz zadrége (iz stiske) to extricate oneself neatly from a predicament, to find a neat way out of a difficult situation
    pomagati komu iz zadrége to save someone from embarrassment
    spraviti koga v zadrégo to put (ali pogovorno to land) someone in an embarrassing situation, to embarrass someone, to put someone in a predicament (ali in a quandary)
    njega hitro spraviš v zadrégo he is easily embarrassed
    biti v zadrégi za odgovor to be stumped for an answer
  • zadréti

    zadréti si trn v roko to run a thorn into one's hand
    zadréti se na koga to roar at someone, to shout at someone
    zadréti se (zavreščati) to shriek out
  • zaglédati to catch sight of, to sight, to see; to perceive; to lay eyes on; to behold

    zaglédati luč sveta to see the light, to be born
    zaglédati se v koga (figurativno) to fall in love with someone
    zaglédati se kam to stare (ali to gape) at
    zaglédati kopno zemljo to sight land, to make a landfall
  • zagnáti to throw; to fling, to hurl

    zagnáti krik to set up (ali to raise) a cry, to cry out, to shriek
    zagnáti na tla to hurl down
    zagnáti hrup to make a noise, to cause an uproar
    zagnáti se na to fall upon, on; pounce upon, at; to leap at
    zagnáti se za čim to make a dash for
    zagnáti se na sovražnika to make a dash at the enemy
  • zagrozíti to threaten; to menace

    zagrozíti komu s pestjo to shake one's fist at someone
    zagrozíti komu s smrtjo to threaten someone with death
    vsem nam je zagrozil s kaznijo he threatened to have us all punished
    zagrozili so mi s kaznijo they threatened me with punishment
  • zahtéva demand; claim; request; (pretirana) exaction; requirement; postulation; pretension (po to)

    na zahtévo on request, on demand
    na splošno zahtévo by request
    utemeljena zahtéva a just claim
    zahtéva za plačilo demand for payment
    kakšne so vaše zahtéve? what are your demands?
    biti kos vsem zahtévam to be up to all demands
    napraviti kaj na zahtévo to do something at the demand (of)
    umakniti svoje zahtéve to withdraw one's claims
    ugoditi, ustreči zahtévam to comply with the requirements
    da ustrežemo zahtévam naših odjemalcev to meet our customers' requirements
    popustiti v svojih zahtévah to moderate (ali to abate) one's demands