Franja

Zadetki iskanja

  • rečèn (-êna -o) adj. detto:
    kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
    pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
    odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
    med nami rečeno detto fra noi
    rečeno — storjeno detto, fatto
  • rêči decir

    nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
    ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
    reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
    reči da (ne) decir que sí (que no)
    recimo 50 peset digamos 50 pesetas
    kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
    človek bi rekel se diría
    karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
    proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
    tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
    lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
    kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
    to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
    ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
    ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
    pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
    ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
    toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
    in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
    kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
    kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
    reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
    tako rekoč por decirlo así, digámoslo
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • rédek (-dka -o)

    A) adj.

    1. lungo, diluito:
    redka kava caffè lungo

    2. rado:
    redki lasje capelli radi

    3. rado, tenue:
    redka megla nebbia tenue

    4. raro, sporadico, singolare:
    redka rastlina, žival pianta rara, animale raro
    to je eden redkih, ki mu je uspelo uno dei rari, dei pochi che ce l'hanno fatta
    človek redkih besed uomo di poche parole
    redke kovine metalli rari
    kem. redke zemlje terre rare
    redki plini gas rari

    B) rédki (-a -o) m, f, n
    le redki to razumejo pochi lo capiscono
  • redkobesed|en [é] (-na, -no) einsilbig, kurz angebunden, wortkarg
    redkobeseden človek ein Mensch von wenig Worten
  • redoljúben aimant l'ordre

    redoljuben človek homme moški spol d'ordre
  • reed [ri:d]

    1. samostalnik
    trst, trstje
    poetično trstna piščal, trstenica
    figurativno pastirska pesem, pastoralna poezija
    glasba ustnik; cev (orgel); motek, tuljava (za navijanje preje); glavnikast greben pri tkalnih statvah

    the reeds množina, glasba piskala
    broken reed zlomljen trst, figurativno oseba ali stvar, na katero se človek ne more zanesti
    to lean upon a broken reed figurativno opirati se na zlomljen trst, opirati se, zanesti se na nestanovitno osebo ali na nezanesljivo stvar

    2. prehodni glagol
    pokriti (streho) s trstjem; pripraviti (slamo) za prekritje strehe
    glasba opremiti (instrument) z ustnikom
  • Register, das, (-s, -) register, razvid, seznam, popis; Musik bei der Orgel: register; im Buch: kazalo; alle Register ziehen figurativ pritiskati na vse registre; figurativ altes/langes Register star/velik človek
  • réglé, e [regle] adjectif urejen

    vie féminin réglée urejeno življenje
    homme masculin réglé comme du papier à musique človek urejenega življenja, urejenih navad
    non réglé neplačan
  • relieve moški spol relief, pridvig

    poner de relieve na dan prinesti; poudariti
    un ser sin relieve povprečen človek
    figura de relieve slavna oseba
  • religiózen (-zna -o) adj. (veren, verski) religioso:
    religiozen človek uomo religioso
    ekst. (pobožen) religioso:
    religiozna ljubezen do zemlje un amore religioso per la terra
  • rely [rilái] neprehodni glagol
    zanesti se, zanašati se (on, upon na)
    zaupati, računati (na, z), opreti se (na); sklicevati se (na)

    to rely upon a broken reed figurativno graditi na pesek
    to have to rely on s.o. biti navezan na, odvisen od koga
    you may rely upon it lahko se zanesete na to (računate s tem)
    he can be relied upon nanj se človek lahko zanese
    the author relies on earlier works avtor se opira, sklicuje na prejšnja dela
  • rempli, e [rɑ̃pli] adjectif napolnjen, poln, izpolnjen; zgoščen, jedrnat (slog); izvršen, izveden

    engagement masculin rempli izpolnjena, izvršena obveznost
    jatte féminin remplie de lait latvica mleka
    un homme tout rempli de lui-même vase zagledan, napihnjen, nadut človek
    être rempli de soi-même biti domišljav, vase zagledan
  • renomíran renowned (zaradi for)

    zelo renomíran človek a man of great renown
  • répandu, e [repɑ̃dü] adjectif razlit; raztresen; razširjen; znan

    c'est un homme très répandu ta človek je zelo znan
    méthode féminin très répandue zelo razširjena, znana metoda
    papiers masculin pluriel répandus sur le sol po tleh raztreseni papirji
    être répandu sur biti raztresen po
  • réputation [repütasjɔ̃] féminin sloves, dober glas; ugled, čast

    bonne, mauvaise réputation dober, slab glas (sloves)
    réputation mondiale svetoven sloves
    avoir la réputation (d'être avare) biti na glasu (kot skopuh)
    connaître quelqu'un de réputation poznati koga po njegovem slovesu
    être en réputation biti ugleden, nekaj veljati
    perdre quelqu'un de réputation spraviti koga ob dober glas, razvpiti koga
    acquérir de la réputation pridobiti si sloves
    compromettre la réputation de quelqu'un kompromitirati koga, spraviti koga ob čast
    jouir d'une excellente réputation uživati izvrsten ugled
    individu masculin sans réputation človek brez časti
    perdre sa réputation izgubiti svoj ugled
  • repute1 [ripjú:t] samostalnik
    ugled, sloves, glas, slava

    by repute po (slabem ali dobrem) glasu
    in high repute zelo ugleden
    of repute ugleden, na glasu, renomiran
    of good (bad) repute na dobrem (slabem) glasu
    a man held in good (bad) repute človek na dobrem (slabem) glasu
    a scientist of repute ugleden znanstvenik
    of ill repute na slabem glasu, razvpit
    he is a good doctor by repute on velja za dobrega zdravnika
    to be held in high repute uživati velik ugled
    I know him by repute poznam ga po njegovem slovesu
  • re-putō -āre -āvī -ātum (re in putāre)

    1. (iz)računati, preračunati (preračunavati): annos Plin., tempora T., ex hoc die superiores solis defectiones usque ad illam, quae … Ci.

    2. metaf.
    a) razmisliti (razmišljati, razmišljevati), premisliti (premišljati, premišljevati), preudariti (preudarjati), razmotri(va)ti, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati): Ter., Sen. tr. idr., horum nihil unquam reputare Ci., infirmitatem suam T., cum animo (sam pri sebi) facinus suum reputans S., haec cum animo suo reputare Pl., multa secum reputans de civium crudelitate N. pri sebi (na tihem); z ACI: Plin. iun., Suet. idr., vere reputantibus Galliam suismet viribus concidisse T. če človek temeljito pretehta, cum tibi nihil merito accidisse reputabis Ci.; z odvisnim vprašanjem: Cu., S., Ci. ep. idr., nec reputas, cur milia multa animarum conveniant Lucr.
    b) všte(va)ti, prište(va)ti, priračunati (priračunavati), vračunati (vračunavati): alicui nec bona opera nec mala reputare Tert., si illis reputamur Tert., reputaturus patri, quod eo nomine praestiterit Pap. (Dig.).
  • resource [risɔ́:s] samostalnik
    vir (sredstev); pripomoček, pomožno sredstvo; zatočišče, izhod
    množina denarna sredstva, dohodki; bogastvo
    ekonomija, ameriško aktiva; oddih, razvedrilo, zabava; spretnost; okretnost, talent, dar, sposobnost, iznajdljivost, trik, umetnija

    without resource brezizhoden, brezupen, brez rešitve
    a man of resources človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
    natural resources naravna bogastva
    I find reading a great resource branje mi je v veliko razvedrilo
    flight was my only resource beg je bil moja edina rešitev
    he was thrown on (was left to) his own resource bil je prepuščen samemu sebi
    it is our last resource to je naše zadnje zatočišče
    my last resource was... ni mi preostalo nič drugega, kot da...
  • ressource [rəsurs] féminin vir (sredstev), sredstvo; pripomoček, pomoč; pluriel pomožni viri, (pomožna) denarna sredstva

    sans ressources brez sredstev
    ressources en argent, financières denarna sredstva
    ressource d'énergie, énergétique vir energije
    ressources en hommes človeški material, rezervoar
    ressources personnelles, propres lastni kapital
    homme masculin de ressource človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
    vous êtes ma dernière ressource vi ste moje zadnje upanje (za pomoč)
    faire ressource de tout napraviti denar iz vsega, (znati) vse vnovčiti