Franja

rečèn (-êna -o) adj. detto:
kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
med nami rečeno detto fra noi
rečeno — storjeno detto, fatto

rêči decir

nobene besede ne reči no decir nada, no decir (ni) una palabra
ne da bi rekel (kako) besedo sin decir nada, sin decir una palabra
reči komu hvala za kaj dar a alg las gracias por a/c
reči da (ne) decir que sí (que no)
recimo 50 peset digamos 50 pesetas
kaj sem hotel reči? ¿qué iba a decir yo?.; ¿qué quería decir yo?
človek bi rekel se diría
karkoli se utegne reči por más que se diga; dígase lo que se diga
proti temu ni kaj reči no hay reparo que poner a eso, no hay inconveniente en ello
tega mi ni treba reči! (komu to pravite?) ¡a mí me lo va a decir usted!
lahkó rečete (recite), kar hočete puede usted decir lo que quiera
kaj hočete s tem reči? ¿qué quiere usted decir con eso?; ¡explíquese usted!
to se (pa) že nekaj reče eso ya es algo
ničesar si ne pustiti reči no atender a razones, no hacer caso de nadie
ne si pustiti dvakrat reči no dejar que se le diga una cosa dos veces
pri sebi (tiho) reči decir entre (ali para) sí
ne vem, kaj naj k temu rečem no sé qué me diga
toliko lahkó rečem, da ... sé decir que...
in zdaj še kdo reče ... y aún hay quien dice...
kot se reče como suele decirse, f como dijo el otro
kako se reče v španščini? ¿cómo se dice en español?
reci in piši (= nič manj kot) nada menos que
tako rekoč por decirlo así, digámoslo

réd (-a) m

1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia

5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana

7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore

11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria

12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata

rédek (-dka -o)

A) adj.

1. lungo, diluito:
redka kava caffè lungo

2. rado:
redki lasje capelli radi

3. rado, tenue:
redka megla nebbia tenue

4. raro, sporadico, singolare:
redka rastlina, žival pianta rara, animale raro
to je eden redkih, ki mu je uspelo uno dei rari, dei pochi che ce l'hanno fatta
človek redkih besed uomo di poche parole
redke kovine metalli rari
kem. redke zemlje terre rare
redki plini gas rari

B) rédki (-a -o) m, f, n
le redki to razumejo pochi lo capiscono

redkobesed|en [é] (-na, -no) einsilbig, kurz angebunden, wortkarg
redkobeseden človek ein Mensch von wenig Worten

redoljúben aimant l'ordre

redoljuben človek homme moški spol d'ordre

reed [ri:d]

1. samostalnik
trst, trstje
poetično trstna piščal, trstenica
figurativno pastirska pesem, pastoralna poezija
glasba ustnik; cev (orgel); motek, tuljava (za navijanje preje); glavnikast greben pri tkalnih statvah

the reeds množina, glasba piskala
broken reed zlomljen trst, figurativno oseba ali stvar, na katero se človek ne more zanesti
to lean upon a broken reed figurativno opirati se na zlomljen trst, opirati se, zanesti se na nestanovitno osebo ali na nezanesljivo stvar

2. prehodni glagol
pokriti (streho) s trstjem; pripraviti (slamo) za prekritje strehe
glasba opremiti (instrument) z ustnikom

Register, das, (-s, -) register, razvid, seznam, popis; Musik bei der Orgel: register; im Buch: kazalo; alle Register ziehen figurativ pritiskati na vse registre; figurativ altes/langes Register star/velik človek

réglé, e [regle] adjectif urejen

vie féminin réglée urejeno življenje
homme masculin réglé comme du papier à musique človek urejenega življenja, urejenih navad
non réglé neplačan

relieve moški spol relief, pridvig

poner de relieve na dan prinesti; poudariti
un ser sin relieve povprečen človek
figura de relieve slavna oseba

religiózen (-zna -o) adj. (veren, verski) religioso:
religiozen človek uomo religioso
ekst. (pobožen) religioso:
religiozna ljubezen do zemlje un amore religioso per la terra

rely [rilái] neprehodni glagol
zanesti se, zanašati se (on, upon na)
zaupati, računati (na, z), opreti se (na); sklicevati se (na)

to rely upon a broken reed figurativno graditi na pesek
to have to rely on s.o. biti navezan na, odvisen od koga
you may rely upon it lahko se zanesete na to (računate s tem)
he can be relied upon nanj se človek lahko zanese
the author relies on earlier works avtor se opira, sklicuje na prejšnja dela

rempli, e [rɑ̃pli] adjectif napolnjen, poln, izpolnjen; zgoščen, jedrnat (slog); izvršen, izveden

engagement masculin rempli izpolnjena, izvršena obveznost
jatte féminin remplie de lait latvica mleka
un homme tout rempli de lui-même vase zagledan, napihnjen, nadut človek
être rempli de soi-même biti domišljav, vase zagledan

renomíran renowned (zaradi for)

zelo renomíran človek a man of great renown

répandu, e [repɑ̃dü] adjectif razlit; raztresen; razširjen; znan

c'est un homme très répandu ta človek je zelo znan
méthode féminin très répandue zelo razširjena, znana metoda
papiers masculin pluriel répandus sur le sol po tleh raztreseni papirji
être répandu sur biti raztresen po

réputation [repütasjɔ̃] féminin sloves, dober glas; ugled, čast

bonne, mauvaise réputation dober, slab glas (sloves)
réputation mondiale svetoven sloves
avoir la réputation (d'être avare) biti na glasu (kot skopuh)
connaître quelqu'un de réputation poznati koga po njegovem slovesu
être en réputation biti ugleden, nekaj veljati
perdre quelqu'un de réputation spraviti koga ob dober glas, razvpiti koga
acquérir de la réputation pridobiti si sloves
compromettre la réputation de quelqu'un kompromitirati koga, spraviti koga ob čast
jouir d'une excellente réputation uživati izvrsten ugled
individu masculin sans réputation človek brez časti
perdre sa réputation izgubiti svoj ugled

repute¹ [ripjú:t] samostalnik
ugled, sloves, glas, slava

by repute po (slabem ali dobrem) glasu
in high repute zelo ugleden
of repute ugleden, na glasu, renomiran
of good (bad) repute na dobrem (slabem) glasu
a man held in good (bad) repute človek na dobrem (slabem) glasu
a scientist of repute ugleden znanstvenik
of ill repute na slabem glasu, razvpit
he is a good doctor by repute on velja za dobrega zdravnika
to be held in high repute uživati velik ugled
I know him by repute poznam ga po njegovem slovesu

re-putō -āre -āvī -ātum (re in putāre)

1. (iz)računati, preračunati (preračunavati): annos Plin., tempora T., ex hoc die superiores solis defectiones usque ad illam, quae … Ci.

2. metaf.
a) razmisliti (razmišljati, razmišljevati), premisliti (premišljati, premišljevati), preudariti (preudarjati), razmotri(va)ti, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati): Ter., Sen. tr. idr., horum nihil unquam reputare Ci., infirmitatem suam T., cum animo (sam pri sebi) facinus suum reputans S., haec cum animo suo reputare Pl., multa secum reputans de civium crudelitate N. pri sebi (na tihem); z ACI: Plin. iun., Suet. idr., vere reputantibus Galliam suismet viribus concidisse T. če človek temeljito pretehta, cum tibi nihil merito accidisse reputabis Ci.; z odvisnim vprašanjem: Cu., S., Ci. ep. idr., nec reputas, cur milia multa animarum conveniant Lucr.
b) všte(va)ti, prište(va)ti, priračunati (priračunavati), vračunati (vračunavati): alicui nec bona opera nec mala reputare Tert., si illis reputamur Tert., reputaturus patri, quod eo nomine praestiterit Pap. (Dig.).

resource [risɔ́:s] samostalnik
vir (sredstev); pripomoček, pomožno sredstvo; zatočišče, izhod
množina denarna sredstva, dohodki; bogastvo
ekonomija, ameriško aktiva; oddih, razvedrilo, zabava; spretnost; okretnost, talent, dar, sposobnost, iznajdljivost, trik, umetnija

without resource brezizhoden, brezupen, brez rešitve
a man of resources človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
natural resources naravna bogastva
I find reading a great resource branje mi je v veliko razvedrilo
flight was my only resource beg je bil moja edina rešitev
he was thrown on (was left to) his own resource bil je prepuščen samemu sebi
it is our last resource to je naše zadnje zatočišče
my last resource was... ni mi preostalo nič drugega, kot da...

ressource [rəsurs] féminin vir (sredstev), sredstvo; pripomoček, pomoč; pluriel pomožni viri, (pomožna) denarna sredstva

sans ressources brez sredstev
ressources en argent, financières denarna sredstva
ressource d'énergie, énergétique vir energije
ressources en hommes človeški material, rezervoar
ressources personnelles, propres lastni kapital
homme masculin de ressource človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
vous êtes ma dernière ressource vi ste moje zadnje upanje (za pomoč)
faire ressource de tout napraviti denar iz vsega, (znati) vse vnovčiti