Franja

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

forus -ī, m (ferīre gl. to besedo, forus torej pravzaprav = „odrezek“, „odsek“), večinoma v pl.

1. hodnik na ladji med veslaškimi klopmi: S. fr., Gell., multa foro ponens Enn., cum alii malos scandant alii per foros cursent Ci., laxat foros V. = na pravi prostor, scandere foros T.

2. sedeži v gledališču: P. F., loca divisa patribus equitibusque, ubi spectacula sibi quisque facerent, fori appellati L., ad … foros in circo faciendos L.

3. pesn. hodniki med satovjem: (apes) complebunt foros V.

4. (pre)hodi ob vrtnih gredicah: angustos foros adverso limite ducens Col. poet.

5. deska za igro (kockanje): forum aleatorium calfecimus Augustus ap. Suet.

6. = forum 1. b): Isid. f. = forum 2.: Pomp. fr., Luc.

fōrza

A) f

1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila

3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred

B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter!

Fōsī -ōrum, m Fózi, ger. pleme ob reki Fuzi pri današnjem Hildesheimu: T.

fragen vprašati, spraševati (um za) (sich se), Zeugen: izpraševati; es fragt sich, ob vprašanje je, ali; nach etwas fragen spraševati po; nach Waren: povpraševati po; nicht nach etwas fragen ne meniti se za; gefragt zaželen; da fragen Sie noch! še vprašate!; ein Loch in den Leib fragen vleči črve iz nosa (z vprašanji)

frais, fraîche [frɛ, frɛš] adjectif svež, hladen; čil, dobro ohranjen; figuré zdrav, krepak; nov; adverbe hladno, pravkar, nedavno, pred kratkim; féminin večerni blad

de frais ni dolgo tega
rasé de frais sveže obrit
boisson féminin, couleur féminin, nouvelle féminin fraîche sveža pijača, barva, novica
légumes masculin pluriel, poissons masculin pluriel, œufs masculin pluriel frais sveža zelenjava, sveže ribe, sveža jajca
attention, peinture fraîche! pozor, sveže pleskano!
de fraîche date svežega datuma, nov
fleur féminin fraîche cueillie sveže utrgana cvetlica
argent masculin frais pravkar dospeli denar
des oranges fraiches arrivées d'Espagne pravkar iz Španije dospele oranže
être frais émoulu de l'Université pravkar diplomirati na univerzi, biti novopečen diplomiranec
il est encore frais pour son âge on je kar krepak za svojo starost
(familier) être frais biti v stiski
nous voilà frais! na, zdaj pa imamo!
il fait frais hladno je
boire frais piti ohlajeno pijačo
recevoir un accueil frais doživeti hladen sprejem
sortir à la fraiche iti iz hiše ob večernem hladu

frais² [frɛ] masculin pluriel stroški, izdatki; pristojbine

à frais communs na skupne stroške
à grands frais z velikimi stroški
à peu de frais z majhnimi stroški, poceni
à nos frais na naše stroške
aux frais de mon père na stroške mojega očeta
aux frais de la princesse (populaire), de l'Etat na državne stroške
y compris les frais skupaj z vsemi stroški
exempt de frais, sans frais brez stroškov
frais d'achat, d'acquisition nabavni stroški
frais accessoires, divers postranski, razni stroški
frais d'administration upravni stroški
frais de chauffage, d'éclairage, de construction, de déménagement stroški za kurjavo, razsvetljavo, za gradnjo, za selitev
frais de déplacement potni stroški
frais d'entretien vzdrževalni stroški
frais d'expédition odpravni stroški (za pošiljatev)
frais d'exploitation, d'opération obratovalni stroški
frais de fabrication, de publicité stroškt za izdelavo, za reklamo
frais d'impression tiskarski stroški
frais de remboursement pristojbine za povzetje
frais de subsistance življenjski stroški
frais de transport prevoznina
frais de voyage potni stroški
compte masculin de frais (ob)račun stroškov, stroškovnik
faux frais stranski, nepredvideni stroški
menus frais mali izdatki
réduction féminin des frais zmanjšanje stroškov
total masculin des frais encourus skupni stroški
tous frais faits po odbitku vseh stroškov
condamner quelqu'un aux frais (juridique) obsoditi koga na poravnavo stroškov
entraîner des frais povzročati stroške, biti povezan s stroški
en être pour ses frais ničesar ne dobiti za stroške, ki smo jih imeli
faire, supporter les frais de quelque chose plačati, poravnati stroške za kaj
faire les frais de la conversation voditi pogovor, biti glavni besednik
faire ses frais priti na svoj račun (tudi figuré)
faire, occasionner des frais povzročiti stroške
faire face aux frais plačati, poravnati stroške
intervenir dans les frais prevzeti del stroškov
se mettre en frais pour quelqu'un stroške si delati, si nakopati za koga; zelo se truditi
se mettre en frais d'amabilités biti nad vse ljubezniv
rembourser les frais povrniti stroške

frangō -ere, frēgī, frāctum

1. lomiti, prelomiti, zlomiti, zdrobiti, razdejati, razbiti, razkosati: hastas Enn., deûm simulacra Lucr., telum manu V., glaebas rastris V., lagoenam, patinam, H., caules H. nalomiti, ornum O. odlomiti jesenovo vejo, panem Lact., navem frango Ter., Corn. ladja se mi razbije; duo … cum corpora … frangeret ad saxum V., Oleniden a summo vertice fregit O., moles frangit iras aequoris O. ukrotiti srdito morje, mare montis ad eius radices frangit fluctūs Lucr. razbije ob … ; o telesnih delih: fr. cervices Ci. vrat zlomiti, laqueo gulam S. ali guttur H. zadrgniti, zadaviti, cerebrum V. razbiti, ossa, tempora O.; od tod tudi zlomiti si kaj: excusavit, quod brachium fregisse diceret Ci., capra fregit cornu O., fr. crus, femur Cels., coxam Plin. iun., pedem Aug., fr. exuvias boum aceto Val. fl. omehčati, comam in gradūs Q. v kite (raz)deliti, v kite splesti, torum Mart. tlačiti = na njej sedeti, undam ulnis Sil. s komolci lomiti (= deliti) = plavati čez, preplavati, amnem nando Lucan. ali vadum nando Sil. preplavati; v pass.: anulus aureus … fractus … est Ci., cum consulis fasces frangerentur Ci., nisi ei crura fracta essent Ci., fluctus frangitur a saxo Ci., valovje se lomi ob skali, navibus fractis C., H., unda frangitur V.; pass. (intr.): hasta ibique frangitur V. se zlomi, remi franguntur V. počijo, se zlomijo; enalaga: fractae voces ad litora V. hrup kipečih valov; occ. (z)mleti (žito), (s)tleči, (s)treti, zdrobiti, zmeti: Sen. ph., Pall., fruges minaci robore saxi Lucr., fruges saxo (v stopici) V., glandem V., hordea molā O. ali hordeum molis Plin., quodcumque est solidae Cereris, cava machina frangat O., fr. grana molis, granum dentibus Plin. saxo farra Val. Fl., fabam Mart.

2. metaf.
a) prelomiti, prekršiti, oskruniti: fidem, foedus, dignitatem suam Ci., mandata H. zoper naročilo ravnati, iura pudicitiae Pr.
b) oslabiti, pomehkužiti: fractis iam minis Ci., fractum prope Graeciae nomen Ci. sloves Grčije je bil skoraj izničen, sloves Grčije se je skoraj izgubil, venus et vinum pectora frangit O., viros in Venerem fr. Petr., mollis educatio nervos frangit Q., pectora virorum durata fr. carmine Sil., histrio fractus in feminam Hier.; refl. se frangere (o vročini, mrazu) pojemati, ponehati, popustiti, o mrazu tudi: unesti se: antequam calores et frigora se fregerunt Varr., dum se calor frangat Ci., glacies se frangit Sen. ph.; tudi o zvokih: fractus sonitus tubarum V. zamolkel, po drugih pa „doneč“, „bučeč“; occ. α) zlomiti = ukrotiti, ustrahovati, premagati, obvladati, užugati: audaciam tuam, hominis furorem, eius impetum, vi vim oblatam, dolorem Ci., bellum proeliis fregit Ci. vojni je vzel moč (silo) z … , fr. hominis sententiam Ci. predlog izpodbijati, consilium Ci. ali dolos V. spodnesti, preprečiti, soriten Ci. ovreči, (Plato) me … frangeret Ci. bi moje mnenje omajal, fracta crimina Ci. ovržene, cupiditatibus fractis Ci., vis tribuni frangi potuit Ci., iam omnis fracta dissensio est armis Ci., cum videret hostem iudicio esse frangendum Ci., proeliis calamitatibusque fracti C., fr. diem mero H. kratiti si, frangor fatis V. usoda me premaguje, frangere odium iramque, impetum cogitationis Q., pedum dolorem Plin. iun.; z acc. personae: eas nationes frangi cupiit Ci., Thasios fregit N. Tasijce je ukrotil, ponižal. β) fr. animum (animos) alicuius komu srce (srčnost, pogum) vzeti, koga potreti, podreti koga: Ci., V., L., O., Iust.; v pass.: frangi animo potrt biti: quibus ego rebus … ita flectebar animo atque frangebar, ut … Ci. (v sl. bolje z act. obratom); tako tudi frangere aliquid ali aliquem potreti, ukloniti koga ali kaj: fr. animi magnitudinem N., quae contumelia non fregit eum, sed erexit N.; v pass.: fracta civitas Ci.; z abl.: quarum rerum curā non frangebatur N. skrbi … se ni dal potreti, fracti bello V., fractus morbo fameque O.; z gr. acc.: fractus membra labore H. utrujen; γ) omečiti: fletūs fregere virum L., te ut ulla res frangat Ci., alicuius misericordiā frangi Ci. usmiliti se. — Od tod adj. pt. pf. frāctus 3, adv. -ē

1. potrt, slab, medel, šibak: animus Ci., quod me audis fractiorem esse animo Ci. ep. bolj potrt, quid est tam fractum, tam minutum, … ? Ci., spes fractior Ci., iam adeo fracta est aetas Lucr., omnibus vitiis fractum dicendi genus Q. tako rekoč krhek, fracti soni T. zamolkli (prim. zgoraj: fractus sonitus tubarum), fr. pronuntiatio Plin. min.; pesn. z gen.: fractus opum Sil. oslabljen glede na svojo moč.

2. mehkužen, babji, nemoški: gressus Petr., vox Iuv., fracte loqui Ph.

frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
frapper de glace ohladiti z ledom
frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
frapper sur les touches udarjati na tipke
frapper des mains, dans ses mains ploskati
frapper en nullité proglasiti za neveljavno
l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
frapper un grand coup napraviti energičen sklep
frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
ne te frappe pas! ne razburjaj se!
se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se

fraudō -āre -āvī -ātum (fraus)

1. varati, prevariti, ogoljufati, prekaniti, ukaniti, oslepariti, opehariti: fraudavit Roscius Ci., latrocinari, fraudare, adulterari turpe est Ci.; z acc. personae: fidentem fr. Pl., fr. creditores, pupillum Ci., si nulla in re te fraudavit Ci.

2. z abl. = koga (sleparsko) pripraviti ob kaj, ukaniti, opehariti, prikrajšati ga za kaj: Plin., Q. HS IↃↃↃ Roscius fraudavit Fannium Ci., fr. aliquem regno V., milites praeda, aliquem cibo victuque, se victoriae fructu L., aliquem somno, amantem spe, artūs animā O., superos ture Ph., factum memoriā Vell., bellum sanguine Lucan. aurigarios mercede Suet., milites stipendio Iust.; z dvojnim acc.: qui fraudant mercedem (za mezdo) mercennarios It. ap. Aug.; v pass.: triumpho fraudari L., Suet. oropan upa / opeharjen za up na zmagoslavje, fraudatus iuventā O. osleparjen za svojo mladost, unguor olivo, non quo fraudatis immundus Natta lucernis H.

3.
a) (z acc. rei) kaj utajiti, spodmakniti, prikrajšati koga za kaj, pridržati si, poneveriti: stipendium equitum C., saturitate fraudatā Plin., propter fraudatas nuptias Iust., fr. vectigal, annonam publicam Dig.; subst. n. pl.: fraudata restituere C. izmaknjene vsote.
b) z goljufijo prekršiti: fraudandae legis gratiā Dig.

Opomba: Cj. pf. fraudassis = fraudaveris: Pl. (po drugih defraudassis).

Fregēnae -ārum, f Fregéne, primorsko mestece ob etrursko-lacijski meji (zdaj Castel Guido): L., Plin.

fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —

I. intr.

1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.

2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.

3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).

4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —

II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.

Frentānī -ōrum, m Frentáni, samnitsko pleme ob Adriji (= Jadranskem morju) severozahodno od reke Frentona (Frento): Ci., C., L.; sg. Frentānus -ī, m (kolekt.) Frentan: Sil. Od tod adj. Frentānus 3 frentanski: ager L., regio Plin.

frequentia -ae, f (frequēns)

1. navzočnost mnogih, številen obisk, naval, prihod v velikem številu: tabulas in foro summā hominum frequentiā exscribo Ci., domum reducebatur cum maxima frequentia Ci. ali maximā vulgi frequentiā N. ob silnem navalu, fr. vestra incredibilis mihi spem adfert Ci., fr. equitum Romanorum Ci., frequentiam atque officium suum ei praestiterant Hirt. v velikem številu so mu bili izkazali (storili) usluge, fr. scholarum Q.

2. meton.
a) številna skupščina, številen zbor, množica (ljudstva): tanta ex frequentia nemo inveniri potuit, qui … Ci., fr. totius Italiae convenit uno tempore Ci., maximā frequentiā civium adstante Ci., non usitatā frequentiā stipati sumus Ci., Roma frequentiā crevit L. Rim se je povečal po številu prebivalstva, v Rimu je naraslo (se je pomnožilo) število prebivalstva, fr. advenarum Cu., auditorum Q.
b) pogostnost, množina (o rečeh): de frequentia epistularum nihil te accuso Ci. ep., fr. sepulcrorum Ci., caeli Vitr. gostost.

frequento -āre -āvī -ātum (frequēns)

I.

1. v velikem številu zbrati, sklicati, vkup spraviti: casu hic dies scribas ad aerarium frequentarat Ci., populum tabernis clausis frequentare Ci.

2. obljuditi, naseliti, zasesti, oživiti: ea loca cultoribus frequentabantur S. prebivalci so oživljali, fr. urbes Ci., solitudinem Italiae fr. Ci., Pactolon Satyri Bacchaeque frequentant, at Silenus abest O. Italiam duodetriginta coloniarum numero frequentavit Suet.; ret.: contiones legibus fr. L. oživiti s svetovanjem zakonov. —

II.

1. v velikem številu obiskovati, večkrat hoditi, — zahajati, skupaj vreti, zbirati se: iuventus, quae domum Catilinae frequentabat S., opifices agrestesque frequentabant Marium S., so se zbirali okoli Marija, ne coetu (concursu) salutantium frequentaretur T. da ga ne bi trumoma obiskovali, frequentabant eius domum optimi iuvenes Q.

2. slavnosti trumoma obhajati, praznovati: publicum est, quod civitas universa frequentat, ut ludi, dies festus, bellum Ci. (zevgma): fr. dies sollemnes, exsequias Suet.; occ. (o posameznikih) praznovati (obhajati) z mnogimi drugimi: regis adest coniux arcanaque sacra frequentat O., accessi sacris Bacchēaque sacra frequento O., quando Quinquatruum festos dies apud Baias frequentabat T. —

III.

1. pogosto (večkrat) obiskati, = obiskovati, večkrat hoditi, večkrat zahajati: loca ob calorem minus frequentata S. redkeje obiskovani kraji, dum deus Eurotan frequentat O., nostras domos ut et ante frequentat O., qui Pacarium frequentabant T. ki so ga navadno obiskali, princeps locum assidue frequentavit Suet.

2. metaf. ponavljati: „Hymen“ clamant, „Hymenaee“ frequentant O. ponovno kličejo. — Od tod adj. pt. pf. frequentātus 3

1. obilno preskrbljen, obilujoč s čim, bogat s čim: aliud genus est non tam sententiis frequentatum … Ci.

2. pogosto rabljen ali obiskovan, pogost(en), navaden: pavimenta, aromatitis reginis frequentata Plin.; abl. n. adv. frequentātō pogosto(ma), često: Ap.

frīgeō -ēre (—) (—) (prim. gr. ῥῖγος zmrzal, ῥιγέω in ῥιγόω zmrzujem, lat. frīgus, frīgidus)

1. mrzel, hladen, otrpel biti: Cels., Petr. idr., si non totus friget Ter., frigente sanguine Cu., pedes manusque non frigent Pers.; occ. = mrtev biti: corpusque lavant frigentis et unguunt V.

2. klas. le metaf.
a) onemogel, slaboten, medel, brez ognja biti, pešati: in re frigidissima cales, in ferventissima friges Corn., frigent … in corpore vires V., stupere atque frigere Q., frigens animis turba Sil.; preg.: sine Cerere et Libero friget Venus Ter. in po njem Ci.
b) zasta(ja)ti: ubi friget (sc. sermo) Ter., cum omnia consilia frigerent Ci. ko niso vedeli ne naprej ne nazaj, frigere ac torpere senis consilia L. da so ob ogenj in živost, iudicia frigent S. so brez posla.
c) hladno sprejet biti, neupoštevan ostati, v nemilosti biti, v zameri si biti s kom: nimirum hic homines frigent Ter., friget patronus Antonius Ci., plane iam frigeo Ci. ep., quare tibicen Antigenidas dixerit discipulo sane frigenti ad populum: „mihi cane et Musis!“ Ci.

frīgus -oris, n (gl. frīgeō)

1. mraz, zmrzal: Cels., Tib., Mart. idr. nec calor nec frigus Pl., rigere frigore Lucr., tremulo quatietur frigore corpus Ci., cum esset vinctus nudus in … frigore Ci., vis frigoris et caloris Ci., frigora caloresque pellere Ci., frigora atque aestūs ferre, perferre Ci. ali tolerare C., non aestūs, non frigora pati posse L., patientia frigoris Ci. utrjenost (odpornost) zoper … , fr. vitare C., frigus colligere H. močno zmrzovati; pesn.: picta Spartani frigora saxi Mart. = pisani mrzli tlak; meton. mrzla dežela, mrzel kraj, mrzlo podnebje: frigus non habitabile O., nec prosunt Scythiae sua frigora O., quodcumque iacet sub urbe frigus Mart.

2. occ.
a) hlad: fr. opacum V., amabile H., repetebam frigus et umbras O. hladno senco, frigora dant rami O., matutinis temporibus frigus est Cels. je hladno.
b) mrzlo vreme, zimski mraz; meton. zima: nec frigora quimus usurpare oculis Lucr., fr. vernum O., lac mihi non aestate novum, non frigore defit V., frigoribus parto agricolae plerumque fruantur V. ob mrazu, pozimi, ficum frigoribus ne serito Col.; propter frigora … frumenta in agris matura non erant C. zaradi mrzlega podnebja.
c) mraz ob nastopu mrzlice, mraznica: solet enim ante febres esse frigus Cels., si percurrit corpus frigus aut calor Cels., aliae (febres) protinus a calore incipiunt aliae a frigore, aliae ab horrore (s tresavico) Cels.
č) α) mraz = drget, zona, odrevenelost, otrplost (ob smrti), smrt: gelidos artus in leti frigore linquit Lucr., illi solvuntur frigore membra V., fr. letale O., animae supremum fr. Stat. β) groza strahu, osuplost, zaprepadenost, prestrašenost: Aeneae solvuntur frigore membra V.

3. metaf.
a) mlačnost, medlost, slabotnost, oslabelost, nemarnost: nos hic frigore frigescimus Cael. ap. Ci. ep., tuo Tereus frigore laetus erit O., fr. caritatis Aug.
b) hladen (mrzel) sprejem, hladnost, nemilost, neprijaznost: maiorum nequis amicus frigore te feriat H., amicitiā Tiberii notus et frigore Sen. ph., interrogantis non leve frigus est Q., deliratio aliquantum frigoris attulit Plin. iun.
c) neslanost, plehkost: quaestionum et argumentorum Q.

4. pooseb. Frīgus Mraz: Frigus iners ibi habitat O.

Friniātēs -um, m Frinijáti, ligursko pleme ob severnem apeninskem pobočju: L.

Frīsiī -ōrum, m Frízijci, germansko pleme ob morski obali med Renom in Emzo: Plin., T. Od tod adj. Frīsius 3 frizijski: nomen T.

frisson [frisɔ̃] masculin drget, stresljaj; zona, srh, groza, mraz

frisson de froid, de peur drget od mraza, od strahu
cela me donne un frisson mraz me spreleti ob tem
j'ai des frissons zona me spreletava, obhaja