vrát (-ú) m
1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo
2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
Zadetki iskanja
- vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - vrtéti tourner; tordre, tortiller
vrteti se tourner
vrteti se v krogu tournoyer, pirouetter
vrteti se okoli svoje osi tourner sur son axe, pivoter
v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai la tête qui tourne, j'ai le vertige, j'ai des éblouissements - vsak (-a, -o)
1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann
2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)
3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre
4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied - vsák -a, -o every; (posamezen) each
vsák, -a, -o dan every day, daily
vsák, -a, -o tretji dan every three days
vsák, -a, -o teden every week, weekly
vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
vsák, -a, -o posamezen each and every one
vsák, -a, -o čas any time
vsák, -a, -o učenec every pupil
vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
na vsák, -a, -o način at any rate
vsakih 20 korakov every twenty paces
ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time - vsák (-a -o)
A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
v vsakem primeru in ogni caso
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
v vsakem primeru in tutti i casi
na vsak način in tutti i modi
vsak čas bodo prišli vengono a momenti
to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
na vsak način certamente, ad ogni costo
o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)
B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte - vsíliti, vsiljeváti imponer, endosar
vsiliti kaj instar a aceptar a/c
vsiliti komu neko delo fam endosar (ali encajar) a alg una tarea
vsiliti komu svoje mnenje imponer a alg la propia opinión
vsiliti se v tuje zadeve entremeterse en los asuntos ajenos
vsilil se je es un intruso - všéčnost (-i) f
1. bellezza, fascino, attrattiva:
zavedala se je svoje všečnosti era cosciente del proprio fascino, di essere attraente
2. piacevolezza
3. soddisfazione, piacere, gradimento; gusto:
gledati kaj z všečnostjo guardare qcs. con piacere
podoba novih hiš je odvisna od všečnosti stanovalcev la fisionomia delle nuove case dipende dal gusto degli inquilini - vtákniti (-em) | vtíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada
2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.
3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione
4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo
B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intromettersi
2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire - vzdíhniti vzdihováti to sigh (out)
vzdíhniti, vzdihováti po minulih časih to sigh for past times; (ali pogovorno for the good old days)
globoko vzdíhniti, vzdihováti to heave (ali to fetch) a deep sigh
vzdihovaje preživljati svoje nedelje arhaično to sigh away one's Sundays - vzéti (vzámem)
A) perf.
1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare
6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
8. farm. prendere (una medicina)
9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto - vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m
brez vzroka sin motivo
iz tega vzroka por este motivo
glavni vzrok causa fundamental
vzrok smrti causa de la muerte
vzrok za ločitev causa de divorcio
postranski vzrok causa secundaria
razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
dati vzrok za dar motivo para
imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
biti brez vzroka carecer de motivo
imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
navesti vzroke alegar motivos (za para)
nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik) - wage1 [wéidž] samostalnik
(večinoma množina) plača; dnina, dnevni zaslužek; mezda; (tedenska) plača fizičnega delavca, služinčadi; plačilo, nagrada; povračilo
zastarelo zalog, zastava, varščina
wage freeze začasna zamrznitev, prepoved povečanja mezd, plač
to get good wages dobivati dobro plačo
living wages plača, ki je zadostna za življenje
to earn the wages of sin figurativno biti obešen ali obsojen na smrt
to lay one's life in wage zastaviti svoje življenje - waste2 [wéist]
1. prehodni glagol
razsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti
ameriško zamuditi (an opportunity priliko)
(o)pustošiti, razorati
to waste breath zaman govoriti
to waste one's property zafrčkati svoje premoženje
to waste one's time (svoj) čas zapravljati
wasted with grief uničen od žalosti
a wasted talent neizkoriščen talent
to be wasted biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)
this is wasted on me iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar
2. neprehodni glagol
slabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti
zastarelo minevati (čas)
he wastes in routine work on se troši v rutinskem delu
the candle is wasting sveča se manjša
the day wastes zastarelo dan se nagiblje h kraju
to waste away hirati; figurativno pojemati, upadati
his power is wasting njegova moč upada (pojema)
waste not, want not varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi - water2 [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)
to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)
it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital) - wear*2 [wɛ́ə]
1. prehodni glagol
nositi (na sebi), imeti na sebi
figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
figurativno glodati
2. neprehodni glagol
nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
figurativno postati
worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
a worn joke stara, obrabljena šala
to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
to wear the gown figurativno biti pravnik
to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
he is worn by care skrb ga gloda, grize
the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
she wears on me ona mi gre na živce - weather2 [wéðə]
1. prehodni glagol
izpostaviti vremenu; (pre)vetriti, zračiti, izsušiti
geologija drobiti, rušiti, uničevati (pod vplivom vremena)
navtika obiti, iti okrog vetrovne smeri; vzdržati, prestati nevihto
figurativno srečno prebroditi (one's difficulties svoje težave)
2. neprehodni glagol
geologija razpasti; prepereti; razpadati, drobiti se (zaradi vremenskih razmer); obrabiti se; dobiti patino
to weather along kljubovati vremenu
weather through pogovorno prebiti se, poceni jo odnesti
to weather (up)on s.o. figurativno izkoriščati, izrabljati koga - weigh1 [wéi]
1. samostalnik
tehtanje
2. prehodni glagol
tehtati (on a scale na tehtnici)
pretehtati, odtehtati, potehtati (in one's hand v roki)
odmerjati, odmeriti; (pre)ceniti, presoditi; razsoditi; upoštevati; dvigniti (sidro); pritisniti (to the ground k tlom)
to weigh one's words (pre)tehtati svoje besede
neprehodni glagol
tehtati; težiti, biti težak, imeti težo
figurativno biti tehten, važen, vreden; imeti velik vpliv, biti odločilne važnosti, biti odločilen; pritiskati, tiščati
navtika dvigniti sidro, odpluti, odjadrati
šport tehtati se (boksar itd.)
to weigh heavy težiti, težko bremeniti
it weighs 2 pounds to tehta 2 funta - welcome1 [wélkəm]
1. samostalnik
dobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlico
to bid s.o. welcome želeti komu dobrodošlico
to find a ready welcome biti prijazno sprejet
to give s.o. warm welcome želeti prisrčno dobrodošlico
to wear out one's welcome pogovorno biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje
2. pridevnik
dobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)
a welcome guest dobrodošel gost
to make s.o. welcome lepo koga sprejeti
welcome as snow in harvest zelo nezaželen
you are welcome to my car moj avto vam je na voljo
to be most welcome priti kot nalašč, ravno prav
you are welcome to do it prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!
Thank you. -- (You are) welcome! Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!
and welcome (ironično) če že hočete!, zaradi mene!
May I take this book? -- Take it and welcome! Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!
3. medmet
dobrodošel!
pogovorno rad!, z veseljem!
welcome home to London! dobrodošel spet v Londonu! - wheel2 [wi:l] prehodni glagol
obrniti, obračati okoli osi; vrteti v krogu; valiti, valjati; opremiti s kolesi; voziti (a wheel chair stol na kolesih)
kotaliti, prevažati na kolesih
to wheel in a barrow voziti v samokolnici
to wheel a victim zgodovina treti žrtev na kolesu
neprehodni glagol
naglo se obrniti (round okoli)
to wheel on an axis vrteti se okoli osi
to wheel about in one's opinion spremeniti svoje mnenje
to wheel about to the other extreme zapasti v drugo skrajnost