Franja

Zadetki iskanja

  • vrát (-ú) m

    1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
    koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
    kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
    pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
    nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
    pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
    pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
    na vrat na nos a rotta di collo

    2. (ožji del predmeta) collo; gola:
    vrat steklenice il collo della bottiglia
    vrat vaze la gola di un vaso
    bot. vrat plodnice stilo
    anat. maternični vrat collo dell'utero
    vrat stegnenice collo del femore
    bot. koreninski vrat colletto della radice
    vrat pestiča stilo
    vrat zoba colletto del dente
    muz. vrat (pri violini) manico
    vrat note il gambo, gambetta della nota
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
    pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
    obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
    skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
    strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
    imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
    odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente
  • vŕsta (-e) f

    1. fila; riga:
    sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
    postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
    vrsta za vstopnice fila per i biglietti

    2. riga:
    natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

    3. (večja množina) serie:
    vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

    4. fila, rango:
    stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
    strniti vrste serrare le file

    5. specie, tipo:
    navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
    nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
    on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
    izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

    6. (celote rastlin in živali) specie:
    spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
    iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
    rod in vrsta genere e specie
    endemna vrsta specie endemica

    7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
    ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
    pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
    nesreče so na vrsti (se vrstijo)
    vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

    8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
    blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
    prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
    mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

    9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
    knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

    10. agr. (red) fila

    11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

    12. muz., mat. serie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
    klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
    pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
    postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
    pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
    nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
    divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
    obrt. vrsta petelj fila di maglie
    šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
    lingv. besedna vrsta parte del discorso
    glagolska vrsta coniugazione
    lit. književna vrsta genere letterario
    geogr. gorska vrsta catena di montagne
    šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
    strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
    anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
    obl. vrsta gumbov bottoniera
    vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
    film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
    šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
  • vrtéti tourner; tordre, tortiller

    vrteti se tourner
    vrteti se v krogu tournoyer, pirouetter
    vrteti se okoli svoje osi tourner sur son axe, pivoter
    v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai la tête qui tourne, j'ai le vertige, j'ai des éblouissements
  • vsak (-a, -o)

    1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

    2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

    3.
    na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
    (na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
    na vsakih sto let hundertjährlich
    na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

    4.
    ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
    ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
    v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
    vsak dan jeden Tag, täglich
    vsak večer jeden Abend, allabendlich
    vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
    vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
    vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
    vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
    |
    iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
    pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
    biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
    za vsako ceno um jeden Preis
    meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
    figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
    vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
    vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
    vsakemu svoje jedem das Seine
    vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied
  • vsák -a, -o every; (posamezen) each

    vsák, -a, -o dan every day, daily
    vsák, -a, -o tretji dan every three days
    vsák, -a, -o teden every week, weekly
    vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
    vsák, -a, -o posamezen each and every one
    vsák, -a, -o čas any time
    vsák, -a, -o učenec every pupil
    vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
    na vsák, -a, -o način at any rate
    vsakih 20 korakov every twenty paces
    ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
    vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
    vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
    vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
    imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
    vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
    poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
    vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
    lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vsíliti, vsiljeváti imponer, endosar

    vsiliti kaj instar a aceptar a/c
    vsiliti komu neko delo fam endosar (ali encajar) a alg una tarea
    vsiliti komu svoje mnenje imponer a alg la propia opinión
    vsiliti se v tuje zadeve entremeterse en los asuntos ajenos
    vsilil se je es un intruso
  • všéčnost (-i) f

    1. bellezza, fascino, attrattiva:
    zavedala se je svoje všečnosti era cosciente del proprio fascino, di essere attraente

    2. piacevolezza

    3. soddisfazione, piacere, gradimento; gusto:
    gledati kaj z všečnostjo guardare qcs. con piacere
    podoba novih hiš je odvisna od všečnosti stanovalcev la fisionomia delle nuove case dipende dal gusto degli inquilini
  • vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
    vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
    vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
    vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
    vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
    ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
    vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

    2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
    vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
    vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
    vtakniti v internat mettere in un convitto
    vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

    4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
    v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
    vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
    vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
    pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
    pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
    pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

    B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intromettersi

    2. apostrofare, molestare qcn.:
    v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
    pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire
  • vzdíhniti vzdihováti to sigh (out)

    vzdíhniti, vzdihováti po minulih časih to sigh for past times; (ali pogovorno for the good old days)
    globoko vzdíhniti, vzdihováti to heave (ali to fetch) a deep sigh
    vzdihovaje preživljati svoje nedelje arhaično to sigh away one's Sundays
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m

    brez vzroka sin motivo
    iz tega vzroka por este motivo
    glavni vzrok causa fundamental
    vzrok smrti causa de la muerte
    vzrok za ločitev causa de divorcio
    postranski vzrok causa secundaria
    razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
    majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
    dati vzrok za dar motivo para
    imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
    biti brez vzroka carecer de motivo
    imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
    navesti vzroke alegar motivos (za para)
    nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik)
  • wage1 [wéidž] samostalnik
    (večinoma množina) plača; dnina, dnevni zaslužek; mezda; (tedenska) plača fizičnega delavca, služinčadi; plačilo, nagrada; povračilo
    zastarelo zalog, zastava, varščina

    wage freeze začasna zamrznitev, prepoved povečanja mezd, plač
    to get good wages dobivati dobro plačo
    living wages plača, ki je zadostna za življenje
    to earn the wages of sin figurativno biti obešen ali obsojen na smrt
    to lay one's life in wage zastaviti svoje življenje
  • waste2 [wéist]

    1. prehodni glagol
    razsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti
    ameriško zamuditi (an opportunity priliko)
    (o)pustošiti, razorati

    to waste breath zaman govoriti
    to waste one's property zafrčkati svoje premoženje
    to waste one's time (svoj) čas zapravljati
    wasted with grief uničen od žalosti
    a wasted talent neizkoriščen talent
    to be wasted biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)
    this is wasted on me iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar

    2. neprehodni glagol
    slabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti
    zastarelo minevati (čas)

    he wastes in routine work on se troši v rutinskem delu
    the candle is wasting sveča se manjša
    the day wastes zastarelo dan se nagiblje h kraju
    to waste away hirati; figurativno pojemati, upadati
    his power is wasting njegova moč upada (pojema)
    waste not, want not varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi
  • water2 [wɔ́:tə] prehodni glagol
    (po)škropiti (streets ceste)
    zalivati (plants rastline)
    namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
    napojiti, napajati (animals živali)
    oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
    ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

    to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
    to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
    he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
    neprehodni glagol
    puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
    lov iti v vodo (pes)

    it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
    to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
    my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
    to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)
  • wear*2 [wɛ́ə]

    1. prehodni glagol
    nositi (na sebi), imeti na sebi
    figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
    figurativno glodati

    2. neprehodni glagol
    nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
    figurativno postati

    worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
    a worn joke stara, obrabljena šala
    to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
    to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
    her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
    to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
    to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
    their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
    to wear the gown figurativno biti pravnik
    to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
    to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
    to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
    to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
    to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
    to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
    to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
    he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
    she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
    to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
    to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
    to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
    he is worn by care skrb ga gloda, grize
    the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
    she wears on me ona mi gre na živce
  • weather2 [wéðə]

    1. prehodni glagol
    izpostaviti vremenu; (pre)vetriti, zračiti, izsušiti
    geologija drobiti, rušiti, uničevati (pod vplivom vremena)
    navtika obiti, iti okrog vetrovne smeri; vzdržati, prestati nevihto
    figurativno srečno prebroditi (one's difficulties svoje težave)

    2. neprehodni glagol
    geologija razpasti; prepereti; razpadati, drobiti se (zaradi vremenskih razmer); obrabiti se; dobiti patino

    to weather along kljubovati vremenu
    weather through pogovorno prebiti se, poceni jo odnesti
    to weather (up)on s.o. figurativno izkoriščati, izrabljati koga
  • weigh1 [wéi]

    1. samostalnik
    tehtanje

    2. prehodni glagol
    tehtati (on a scale na tehtnici)
    pretehtati, odtehtati, potehtati (in one's hand v roki)
    odmerjati, odmeriti; (pre)ceniti, presoditi; razsoditi; upoštevati; dvigniti (sidro); pritisniti (to the ground k tlom)

    to weigh one's words (pre)tehtati svoje besede
    neprehodni glagol
    tehtati; težiti, biti težak, imeti težo
    figurativno biti tehten, važen, vreden; imeti velik vpliv, biti odločilne važnosti, biti odločilen; pritiskati, tiščati
    navtika dvigniti sidro, odpluti, odjadrati
    šport tehtati se (boksar itd.)

    to weigh heavy težiti, težko bremeniti
    it weighs 2 pounds to tehta 2 funta
  • welcome1 [wélkəm]

    1. samostalnik
    dobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlico

    to bid s.o. welcome želeti komu dobrodošlico
    to find a ready welcome biti prijazno sprejet
    to give s.o. warm welcome želeti prisrčno dobrodošlico
    to wear out one's welcome pogovorno biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje

    2. pridevnik
    dobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)

    a welcome guest dobrodošel gost
    to make s.o. welcome lepo koga sprejeti
    welcome as snow in harvest zelo nezaželen
    you are welcome to my car moj avto vam je na voljo
    to be most welcome priti kot nalašč, ravno prav
    you are welcome to do it prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!
    Thank you. -- (You are) welcome! Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!
    and welcome (ironično) če že hočete!, zaradi mene!
    May I take this book? -- Take it and welcome! Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!

    3. medmet
    dobrodošel!
    pogovorno rad!, z veseljem!

    welcome home to London! dobrodošel spet v Londonu!
  • wheel2 [wi:l] prehodni glagol
    obrniti, obračati okoli osi; vrteti v krogu; valiti, valjati; opremiti s kolesi; voziti (a wheel chair stol na kolesih)
    kotaliti, prevažati na kolesih

    to wheel in a barrow voziti v samokolnici
    to wheel a victim zgodovina treti žrtev na kolesu
    neprehodni glagol
    naglo se obrniti (round okoli)

    to wheel on an axis vrteti se okoli osi
    to wheel about in one's opinion spremeniti svoje mnenje
    to wheel about to the other extreme zapasti v drugo skrajnost