Franja

simpulum -ī, n (indoev. kor. *sem- zaje(ma)ti; prim. umbr. seples (< *sem-lo) = lat. simpulis, lat. sentīna) zajemalka, zajemača, s katero so pri daritvah zajemali vino iz mešalnega vrča v daritveno torilo (posodico): Varr., in sacris quidem etiam inter has opes hodie non murrinis crystallinisve, sed fictilibus prolibatur simpulis Plin., in [h]odiernum diis immortalibus simpulo et catino fictili sacrificat Ap., simpulum vas parvulum non dissimile cyatho, quo vinum in sacrificiis libabatur; unde et mulieres rebus divinis deditae simpulatrices dicuntur Fest., P. F.; preg.: excitare fluctus in simpulo Ci. = velik hrup zganjati za prazen nič.

since¹ [sins]

1. predlog
od

since Sunday od nedelje
I have been here since 5 o'clock tu sem že od petih
since when...? pogovorno od kdaj...?

2. prislov
odtlej, od takrat, od tedaj ves čas; medtem

ever since (ves čas, vse) od takrat, odtlej
long since od davno, že davno
how long since? kako dolgo že?
a short time since pred kratkim
I have been his friend ever since odtlej sem mu (bil) vedno prijatelj
I have not seen him since od takrat ga nisem več videl
I was there not long since ne dolgo tega sem bil tam
he refused, but has since consented odklonil, a je medtem (že) privolil (pristal)

since² [sins] veznik
odkar, kar; ker, ker že

how long is it since you saw him kako dolgo je, (od)kar ste ga videli?
it has been raining ever since I came (že ves čas) dežuje, odkar sem prišel
since you don't believe me ker mi (že) ne verjamete
since that is so ker je (že) to takó
a costly, since rare book dragocena, ker redka knjiga
a more dangerous, since unknown foe toliko nevarnejši, ker nepoznan sovražnik

sincinium -iī, n (iz *sm-caniom; indoev. kor. *sem-; prim. semel, similis, simplex in canere) = gr. μονῳδία samospev, solo: Isid.

sīnciput -pitis, n (iz *sēm(i)-caput „polovica glave“; izpeljava iz *su̯īno-caput „svinjska glava“ je ovržena) = gr. ἡμικέφαλον

1. polovica glave, sprednja polovica (sprednji del) glave: fumosum sinciput Pers., sincipita verrina Plin., flebile nati sincipunt elixi Iuv.

2. meton.
a) glava, lobanja: dissecat ancipiti miserabile sinciput ense Sid.
b) možgani: non tibi sanum est, adulescens, sinciput Pl. nisi zdrave pameti, nisi čisto pri zdravi pameti, cum negabas esse sanum sinciput Pl. = ko si trdil, da se mi meša.

single¹ [siŋgl] pridevnik
posamezen, poedin; enojen; samski, neporočen; sam, osamljen, zase živeč; brez tuje pomoči, sam, nespremljan; samo za enega (postelja); enosmeren (vozovnica); enkraten, edinstven; preprost, enostaven; polten, iskren; dosleden
šport z enim igralcem na vsaki strani, single

of a single beauty enkratne, edinstvene lepote
single bed postelja za eno osebo
single blessedness fantovstvo, blaženi samski stan
single broth sleng pivo
single combat dvoboj
single court teniško igrišče za single igre
single eye figurativno predanost samo enemu cilju, enostranost
single eye-glass monokel, enoočnik
single file kolona po eden
single flower cvet, ki raste sam na steblu, ki ima enojno čašo
single game igra, ki jo igra samo en igralec na vsaki strani, igra posameznikov
single heart prostodušnost
single life samsko življenje (stan); samotarsko življenje
single line enotirna proga
single man samski moški, samec
single parts posamezni deli
single payment ekonomija enkratno plačilo
single room soba z eno posteljo, samska soba
with single purpose vztrajno zasledujoč le en cilj (namen)
single woman samska ženska, samka
book-keeping by single entry enostavno knjigovodstvo
to have a single aim in view imeti en sam cilj v vidu
to have a single eye for imeti smisel le za, misliti le na
I had to fight single moral sem se sam boriti
to live single samsko živeti, v celibatu
single mistake would spoil it all ena sama napaka bi vse pokvarila
to remain single ostati samski(a), ne se poročiti
I speak it with a single heart to govorim z vso iskrenostjo

singulus 3 (iz indoev. kor. *sem- (prim. semel, sim-plex) ter sufiksov -go- in -lo-s) sg. predklas. in poznolat., klas. le pl. singulī -ae -a

1. num. distributivum po en, po eden, (vsak) posamezen, posamičen, vsak, vsakteri, vsak posebej, vsakemu enega (eno) itd.: nummo singulo multabatur Gell.; v pl.: Pl., Ca., Varr. idr., describebat censores binos in singulas civitates Ci., in singulis rebus eiusmodi materies est, ut dies singulos possim consumere Ci. za vsako (po) en dan, legiones singulas posuit Brundisii, Tarenti … Ci. eno legijo v Brundizij(u), eno v Tarent(u) … , quod efficitur singulis diebus et noctibus Ci., quos (sc. pedites) ex omni copia singuli (sc. equites) singulos (sc. pedites) … delegerant C. ki si jih je (bil) … vsak konjenik izbral (po) enega, centurionibus singulae naves erant attributae C. vsakemu centurionu ena ladja, in viduitate relictae filiae singulos filios parvos habentes L. vsaka enega, singulis in singulas decurias creatis L., in dies singulos Ci. od dne do dne, vsak dan, in annos singulos Ci., C. (za) vsako leto, in mensīs singulos N. (za) vsak mesec.

2. z oslabelim distributivnim pomenom
a) posamezen, poedin, posamičen, edin, en sam, eden (drug) za drugim (naspr. bini, ambo, duo, universi): singulum vestigium Pl., semel unum singulum est Varr. enkrat ena je ena, singulo semper numero dicenda sunt Gell. v ednini; (po M. so edninske zveze kot npr. singulus vir, singula mulier, singulum scrinium nenavadne); v pl.: ut conquisitores singuli in subselia eant per totam caveam Pl., obtemperare debet populus rationi, nos singuli populo Varr., honestius eum (sc. agrum) vos universi quam singuli possideretis Ci., senatoribus singulis plausus est datus Ci. vsakokrat, ko je kateri prišel, refert, qui audiant, frequentes an pauci an singuli Ci., singuli carri C. eden (drug) za drugim, singulas turmas circumire S., universis nequamquam par, adversus singulos ferox L., oculi vel ambo vel singuli Cels., quadrageni singuli Col. enainštirideset, omnibus perire, quod singulae amitterent Sen. ph.,
b) sam = brez družbe: numquam sumus singuli Sen. ph., meliores erimus singuli Sen. ph.

sino temveč (tudi); le, samo; sicer; šele; ali pa; če ne

nadie lo sabe sino tú nihče tega ne ve razen tebe
no son sino excusas so samo izgovori
no he venido sino por eso samo zaradi tega sem prišel
no llega sino mañana šele jutri pride
no sólo... sino también ne samo ..., temveč tudi
debo hacerlo, porque sino... moram to napraviti, ker sicer ...
sino que temo que... samo se bojim, da ...
¿qué vamos a hacer, sino? kaj bomo sicer napravili? je kak drug izhod?

sirkova krtača stalna zveza
(pripomoček za čiščenje) ▸ cirokkefe
Zguljene lesene pode sem ribala s sirkovo krtačo. ▸ A kopott fapadlózatot cirokkefével súroltam.

siròmah m, zval. siròmaše, mn. siròmasi, siròmāh -áha m, zval. sȉromāše, mn. siromási siromak, revež; siromah duhom revež po duhu; siromah kao crkveni miš; ja sam siromah trgovac sem reven trgovec; siromah čovjek tanko svira

sissignore avv.

1. da; da, gospod!:
Va' a prendermi il giornale! - Sissignore, vado subito! Pojdi mi po časopis! - Da, gospod, takoj grem

2. pog. iron. seveda, jasno, kajpada; res je:
l'ho detto e lo ripeto, sissignore! rekel sem in ponavljam, res je!

sistō -ere, stitī in (redko) stetī, statum (reduplicirani stō -āre; prim. skr. tiṣṭhati stoji, ἵστημι iz *σίστημι, umbr. sistu)

I. trans.

1. koga ali kaj kam postaviti (postavljati), pripeljati kam, voditi, privesti (privajati): ego iam illam huc tibi sistam in viam Pl., capite (na glavo) sistebas cadum Pl., totam aciem in litore sistit V., tertia lux classem Cretaeis sistet in oris V., tutum patrio te limine sistam V., tramite facili vos sistam V., monstrum infelix sacrata sistimus arce V., quam (sc. suem) … cum grege sistit ad aram V., victima … sistitur ante aras O., ripa sistetur in illa haec O., post haec caelatus sistitur crater O., cohortes expeditas super caput hostium sistit T., huc siste sororem V. sem pripelji (privedi); pesn.: iaculum clamanti sistit in ore V. ali dextroque in lumine sistit spicula Sil. zažene, potisne, porine.

2. occ.
a) kaj postaviti (postavljati) = (z)graditi, narediti (delati), napraviti (napravljati): haruspices monuere, ut … templum isdem vestigiis sisteretur T., cum divus Augustus sibi atque urbi Romae templum … sisti non prohibuisset T., Tomae tropaea de Parthis arcusque … sistebantur T., Tigellinum et Nervam ita extollens, ut … apud Palatium effigies eorum sisteret T.
b) kot jur. t.t. aliquem sistere koga ob določenem roku postaviti (postavljati) pred sodnika, (pri)peljati pred sodnika; se sistere ali med. sisti ob določenem roku postaviti se pred sodnika, priti pred sodnika: Icti., promisimus hunc hodie sistere Pl., sisto ego tibi me Pl., vas factus est alter eius sistendi Ci., ut Quinctium sisti Alfenus promitteret Ci., ducat puellam sistendamque in adventum eius promittat L., si servum sistere quidem promisimus … et liber factus sistatur Dig., si status non esset Dig.; tako tudi vadimonium sistere = se vadimonio dato sistere zaradi danega poroštva postaviti se (priti, stopiti) ob (določenem) roku pred sodnika: quid si vadimonium capite obvoluto stitisses? Ca. ap. Gell., venit Romam Quinctius, vadimonium sistit Ci., ipse … Fulviae … tantā diligentiā officium suum praestitit, ut nullum illa stiterit vadimonium sine Attico N.; metaf. sistere se (alicui) priti h komu, znajti se pri kom, pojaviti se pri kom: des operam, ut te sistas Ci. ep., te vegetum nobis in Graecia siste Ci. ep.
c) pren. aliquem (aliquid) salvum ali sanum sistere koga (kaj) postaviti (spraviti) v zdravo stanje = koga (kaj) (p)ozdraviti: ego vos salvas sistam Pl., cum diis bene volentibus operā tuā sistas hunc nobis sanum atque validum quam citissime Gell.; v pass. z dvojnim nom.: omnia ut † quicquid infuere ita salva sistentur tibi Pl.

3. ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zastaviti (zastavljati) (komu) kaj, (u)držati, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) koga, kaj, preprečiti (preprečevati) (komu) kaj, onemogočiti (onemogočati) koga, kaj, komu kaj: Samnitem, legiones, impetum L., aliquem ense, hastā Sil., equos biiugis V., fugam L., Cu., gradum Cu., V., Pr. ali pedem O. obstati, aquam fluviis V. flumina, freta O., sanguinem Plin., T., menses abundantes (sc. feminarum) Plin., alvum Plin. ali ventrem Mart. ustaviti drisko, ventum Plin. iun.; hic dea se sistit V. obstane, obstoji, non prius se ab effuso cursu sistunt, quam in conspectu Praeneste fuit L. ne nehajo prej teči; metaf. ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati, konč(ev)ati, dokonč(ev)ati, dovršiti (dovrševati), (pre)nehati: labores, opus, bellum, certamina, modum O., populationem T., qui (sc. latex) potus dubium sistat alatne sitim O. ali ugasi ali … , sistere querellas O. nehati tožiti, lacrimas O. nehati jokati, solziti se, fletum O. nehati jokati, metum O. nehati se bati, ne bati se več, minas O. nehati groziti (pretiti), ignem T. ugasiti, pogasiti, mentem Sil., statis iam militum odiis T. ko se je bilo … že poleglo.
a) trdno ali v prejšnje stanje postaviti (postavljati), vrniti (vračati), spraviti (spravljati), utrditi (utrjati, utrjevati), popraviti (popravljati): carnes eius cum absinthio ac sale dentium dolorem tollunt, sucus vero cum aceto calefactus mobiles sistit Plin., s. ruinas Plin. iun.; pren. utrditi (utrjati, utrjevati), (o)krepiti (okrepljevati, okrepljati): civitatem consuetis remediis L., hic rem Romanam sistet V., animum in tranquillo et tuto sistere Pl.
b) ustanoviti (ustanavljati) = določiti (določati, določevati): P. F., sistere fana cum in urbe condenda dicitur significat loca in oppido futurorum fanorum constituere Fest.; poseb. pogosto adj. pt. pf. status 3
a) postavljen (npr. čas, dan, datum, rok), dan, določen, ustanovljen, dogovorjen, potrjen, gotov, rokoven, občasen (= občasno se ponavljajoč), stalen: dies Tab. XII ap. Ci. fr., Ca. ap. Fest., P. F., caerimoniae, sacrificia Ci. (prim.: status dies, qui iudicii causā est constitutus cum peregrino Fest., stata sacrificia sunt, quae certis diebus fieri debent Fest., sacra O., legem ferre … , ut ii ludi in perpetuum in statam diem voverentur L. na določen datum (rok), sacrificiis sollemnibus non dies magis stati quam loca sunt, in quibus fiant L., stato in eosdem dies mercatu T., temporibus statis Plin., T., quorum stata tempora flatus Lucan., stati flatus ventorum Sen. ph., stato mense Plin., statas febres arcere Plin.
b) metaf. someren, sorazmeren, proporcionalen, skladen: forma Enn. ap. Gell. —

II. intr.

1. kam stopiti, postaviti (postavljati) se, ustopiti (ustopati) se, kje stati: capite sistere in via Pl. stati na glavi, ore sistet Pl. postavil se bo na obraz = ležal bo na tleh, dixit et adversi contra stetit (= ἔστη) ora iuvenci V., sistere in aggere T., sistens tribunali celso Amm.

2. occ.
a) kot jur. t.t. ob določenem roku (datumu) postaviti se (priti, stopiti) pred sodnika: testificatur Quinctium non stitisse et se stitisse Ci., si reus dolo actoris non stiterit Dig.
b) ustaviti (ustavljati) se, ustaliti se, obstati, postati, pomuditi se, osta(ja)ti: nec quisquam … valet telis sistere contra V., solstitium, quod sol eo die sistere videbatur Varr., ab Epheso profectus primo ad Myonnesum stetit L., ubi steterint classes V., ubi sistere detur V. kjer bi se dalo ostati (= poči(va)ti), sistere legionem iubet T.; metaf. zasta(ja)ti: omnis stetit imo vulnere sanguis V., sistunt amnes V.

3. metaf. obdržati se, držati se, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) se, še naprej obsta(ja)ti, imeti obstanek: rem publicam sistere negat posse, nisi ad equestrem ordinem iudicia referantur Ci.; pogosto brezos. non (nec, vix) sisti potest ni (in ni, komaj je) moč (mogoče, možno) dlje obstajati, (in) tako ne more (več) iti naprej, in tako ne more (več) biti, in tako ne gre (več) naprej: non sisti potest Pl., nec sisti posse, ni omnibus consulatur L., nec mediocribus remedii[s s]isti posse T., vix concordiā sisti posse L., omnes populi si pariter deficiant, sisti nullo modo posse Iust.; podobno: intra quietem et unctionem et cibum sistendum est Cels. držati se je treba … , ostati je treba pri …

sit (-a, -o)

1. (najeden) satt, gesättigt, čezinčez: übersatt
sit kot boben/kot biba bis oben hin voll
biti sit kot boben nicht mehr papp sagen können

2.
do sitega satt (najesti se sich satt essen, ne moči se najesti nicht satt zu essen haben, figurativno nagledati se sich satt sehen an, ne moči se nagledati sich nicht satt sehen können an)

3. figurativno (naveličan) -müde (sveta weltmüde, življenja lebensmüde)
biti sit česa (etwas) satt haben, (etwas) überhaben, genug von (etwas) haben, (einer Sache) überdrüssig sein
sit sem (tega) do grla das hängt mir beim Halse heraus
biti sit vsega die Nase voll haben
|
od tega ne bo nobeden sit das macht das Kraut nicht fett

sít rassasié ; (naveličan) dégoûté, fatigué, blasé

sit sem je suis rassasié
biti sit česa (en) avoir assez de quelque chose, être las de quelque chose, familiarno en avoir plein le dos, popularno en avoir marre (ali sa claque)
najesti se do sitega se rassasier, manger à satiété, familiarno manger son soûl (ali son content)
tega sem sit do grla j'en ai par-dessus la tête
da bo volk sit in koza cela (pour) ménager la chèvre et le chou

sít harto ; (naveličan) cansado

biti sit haber comido bastante
najesti se do sitega comer hasta la saciedad, saciarse; hartarse
biti sit česa estar harto de a/c, fig estar cansado (ali hastiado) de a/c
tega sem že do grla sit estoy de ello hasta la coronilla (ali hasta los topes)
da bo volk sit in koza cela para salvar cabra y col

sìt sated, satiated; fed; figurativno (naveličan) fed up with, sick of, tired of, weary of

sìt življenja weary of life, tired of life
do grla sem sìt I'm fed up to the teeth (with)
najesti se do sìtega to appease one's hunger, to eat one's fill of...
do sìtega sem se nagledal I have seen enough, pogovorno I've had an eyeful
sìt sem ga (figurativno) I can't stand the fellow any longer
sìt sem tega I've had enough of it, I'm fed up with it
sìt je vsega he's fed up with everything
sìt sem tega dela I'm sick of this work
sìt sem čakanja I am tired of waiting
čez glavo sem sìt I'm fed up to the back teeth (with)
do sìtega se je najedel češenj he has eaten his fill of cherries
ljudstvo je bilo sìto vojne the people were sick of war
ne more biti volk sìt in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
od dobrih (lepih) želja še nihče ni bil sìt if wishes were horses beggars might ride

sȉto s sito: krupno, rijetko, gusto sito; ja sam prošao sito i rešeto marsikaj sem doživel na svetu; novo sito o klinu visi vsak novinec se trudi, da bi delo opravil kar najbolje; biti na -u i rešetu = biti prosijan kroz sito i rešeto = proći kroz sito i rešeto biti zelo preizkušen; novo sito na visoko seje, sije novo sito drobno seje

sitting [sítiŋ]

1. samostalnik
sedenje, čas sedenja; zasedanje, seja; valjenje, valitev (kokoši); jajca za nasad; (rezerviran) sedež v cerkvi; poziranje (za slikanje)

sitting place sedež
at a sitting na (en) mah, na dušek, brez premora (pavze, prekinitve)
I read the book at a sitting na mah sem prebral knjigo

2. pridevnik
sedeč; zasedajoč

in a sitting posture sedé, v sedečem položaju
the sitting member for Leeds sedanji zastopnik v parlamentu za Leeds
the sitting tenant sedanji zakupnik ali najemnik

sit up neprehodni glagol
zravnati se, pokonci sedeti
pogovorno iz ležečega se dvigniti v sedeči položaj; ostati (dolgo) na nogah

to sit up late hoditi pozno spat
I sat up for him čakal sem ga buden
to make s.o. sit up sleng preplašiti, osupiti koga; figurativno nagnati koga na težko delo
that will make them sit up to jih bo začudilo (osupilo)
she sat up all night nursing him vso noč je bedé presedela in ga stregla
to sit up and take notice nenadoma postati pozoren, pokazati interes, napeti ušesa, pozorno prisluhniti

siva miš frazem
(neopazen, neaktiven človek) ▸ szürke egér
Zagotovo ni siva miš, ampak že nekaj let vztraja in opozarja na napake, nepravilnosti in koruptivne poti v UKC Ljubljana. ▸ Semmiképpen sem szürke egér, ugyanis már néhány éve kitartóan figyelmeztet a Ljubljanai Egyetemi Klinika hibáira, a rendellenességekre és korrupciós útvonalaira.