Franja

vaj|a ženski spol (-e …)

1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
pripravljalna vaja Vorübung

2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
vaje s kiji das Keulenschwingen
razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
plavalne vaje das Übungsschwimmen
dihalne vaje die Atemgymnastik
prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
priti do konca z vajami za X X durchproben
oder za vaje die Probebühne
vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

5.
vojaške vaje množina die Geländeübung
orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

6.
duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

7.
vaje na fakulteti die Übung
(praktikum) das Praktikum
… za vajo Übungs-
(branje die Übungslektüre)
|
biti iz vaje aus der Übung sein
priti iz vaje aus der Übung kommen
to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
biti v vaji drin sein
za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
kot vaja übungsmäßig
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister

vája exercice moški spol , pratique ženski spol, (gledališče) répétition ženski spol

za vajo pour des raisons d'exercice (ali d'entraînement)
bralna vaja exercice de lecture
duhovne vaje (religija) exercices spirituels
glavna vaja (gledališče) répétition générale
govorna vaja exercice de conversation (ali oratoire)
obvezne vaje (pri telovadbi) exercices imposés, (pri umetn. drsanju) figures imposées
orožna vaja exercice militaire
pisalna vaja exercice d'écriture
protiletalska vaja exercice de défense passive
prstna vaja (glasba) exercice de doigté
slogovna vaja exercice de style
strelna vaja exercice de tir
telovadna vaja exercice (de) gymnastique, exercice physique
imeti vajo v avoir la pratique (ali l'expérience, l'habitude) de
imeti premalo vaje avoir trop peu de pratique (ali d'exercice, d'entraînement)
priti iz vaje perdre l'habitude
vaja naredi mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron

vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
praktične vaje esercizi pratici
biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
rel. duhovne vaje esercizi spirituali
voj. vojaške vaje esercitazioni militari
PREGOVORI:
vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro

vája ejercicio m ; práctica f

generalna vaja (v gledališču) ensayo m general
seminarske vaje prácticas f pl
šolska vaja ejercicio m
dihalne (gimnastične, proste, orodne) vaje ejercicios m pl respiratorios (gimnásticos, sin aparatos, con aparatos)
telesne vaje ejercicios corporales (ali físicos)
bralna vaja ejercicio de lectura
duhovne vaje (rel) ejercicios espirituales
govorna vaja ejercicio de conversación
orožna vaja ejercicio militar
strelne vaje ejercicios m pl (ali prácticas f pl) de tiro
imeti vajo v tener práctica en
priti iz vaje perder la práctica
vaja naredi mojstra la práctica hace maestro

vȁška ž (t. vašak) pes, kužek: svaka vaška obaška vsak vleče na svojo stran; ona pristaje da se vole na njen način, a ako njemu ne podnosi, svaka vaška obaška; živjeti kao mačka i vaška gledati se kot pes in mačka; doterati do vašaka priti na nič, v življenju izgubiti vse

védno adv. sempre; knjiž. ognora:
vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi

vej|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Zweig, močnejša: der Ast; (brezova Birkenzweig, češnjeva Kirschzweig, leskova Haselzweig, oljkova Ölbaumzweig, palmova Palmzweig, smrekova Fichtenzweig, Tannenzweig, agronomija in vrtnarstvo odvajalna Zugast, ogrodna Gerüstast, rodna Tragast, Fruchtast, stranska Nebenzweig, s plodovi Fruchtzweig, z listi Blattzweig, z mačicami Kätzchenzweig, živa Grünast), posamična: der Einzelzweig
anatomija sapnična veja der Luftröhrenast
veje množina Zweige, Äste množina, die Bezweigung, ki štrle čez ograjo, mejo: der Überhang
brez vej astrein
čiščenje vej die Astreinigung
kleščenje vej die Abästung, die Entastung
obsekovati/obsekati veje (einen Stamm) abästen
figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen
žagati vejo, na kateri človek sedi am eigenen Ast sägen

2.
veja znanosti der Wissenschaftszweig

véja branche ženski spol , rameau moški spol

glavna veja maîtresse branche
stranska veja branche latérale
glavna (stranska) veja rodu ligne principale (collatérale)
cepiti se na veje se ramifier
ne priti na zeleno vejo (figurativno) ne pas réussir, ne pas faire fortune

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri

vêja branch; bough; (podružnica) branch (of a business, of a company), branch business, branch company, sister company

priti na zeleno vêjo (figurativno) to begin to thrive, to begin to prosper

vêja (tanka) rama f ; ramo m (tudi fig) ; (v lesu, deski) nudo m

glavna (stranska) veja rodu línea f principal (colateral)
cepiti se na veje ramificarse
ne priti na zeleno vejo (fig) no tener éxito, no prosperar; no llegar a ser algo (en la vida), fam no hacer carrera

veljav|a¹ ženski spol (-e …) die Geltung (svetovna Weltgeltung), die Gültigkeit, die Kraft (zakonska Gesetzeskraft)
imeti veljavo von Geltung sein
priti do veljave zur Geltung kommen
ostati nespremenjeno v veljavi unberührt bleiben
ko stopi v veljavo mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten
s takojšnjo veljavo mit sofortiger Wirkung
imeti povratno veljavo rückwirken
s povratno veljavo rückwirkend

veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

zlata veljava patrón m oro
v veljavi en validez
biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
ne biti več v veljavi dejar de ser válido
priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
spraviti do veljave hacer valer
stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor

vèn adv.

1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli

vendere

A) v. tr. (pres. vendo)

1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino

5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

1. prodajati se; prostituirati se

2. izdajati se za

verbessern izboljšati; popraviti (sich se), (stärken) okrepiti; sich verbessern izboljšati/izboljševati se, figurativ priti na boljše

Verdrückung, die, in Verdrückung geraten/kommen priti v zadrego/kašo

verfrühen: sich verfrühen priti prezgodaj

Vergessenheit, die, pozabljenje, pozaba; in Vergessenheit geraten priti v pozabo; der Vergessenheit entreißen iztrgati pozabi

verhindert zadržan; verhindert sein ne moči (priti itd.) (ich bin verhindert ne morem priti) ; ein verhinderter Dichter nesojen (pesnik)