Franja

significance, significancy [signífikəns, -si] samostalnik
pomen, pomembnost, važnost (for, to za)
smisel, daljnosežnost; izraz (obraza, ov itd.)

of no significance nevažen, brez važnosti, nepomemben

significar [c/qu] označiti, pomeniti; predstavljati; naznaniti, sporočiti

¿qué, significa eso? kaj pomeni to?
eso no significa nada to je brez pomena, to ni važno
significarse (Am) osramotiti se

sīgnō -āre -āvī -ātum (sīgnum)

1. zaznamováti, klas. redko: discrimen non facit neque signat linea alba Luc. ap. Non., signare oportet frontem calida forcipe Nov. ap. Prisc. (prim. signata frons Lact.), certe † eccum eccum locus signat ubi ea excidit (sc. cistella): apparet Pl., locus signatus Tib., hic modus: haec nostro signabitur area curru, haec erit admissa meta premenda rota O., moenia signare aratro O. določiti z znamenji, narejenimi s plugom, signare limite campum V. ali humum Pr. dotikati se tal, pede certo signat humum H. stopa po tleh; metaf.: et manibus Procne pectus signata cruentis V. omadeževana, cruor, qui fusus humo signaverat herbam O. je (bila) omadeževala, signataque sanguine pluma est O. okrvavljena, pulcher et octonis iterum natalibus actis signarat teneras dubia lanugine malas O. zaznamoval je (bil) nežna lica s prvim puhom = prvi puh mu je prekril nežna lica, a simili etiam mente vocis qui videbantur infiniti soni paucis notis inventis sunt omnes signati et expressi Ci. zaznamovani.

2. zaznamovati kaj s čim = kako znamenje (znak, figuro, podobo) v kaj vrézati (vrezováti, vrezávati), včŕtati (včrtováti, včrtávati), vpísati (vpisováti), vdólbsti, na kaj (na)čŕtati, načŕtati (načrtováti, načrtávati), (na)rísati, (na)slíkati, vrísati (vrisováti, vrisávati), (na)písati, napísati (napisováti), kaj upodobíti (upodábljati), (iz)oblikováti, izdélati (izdelováti), (iz)obráziti: cubitum longis litteris Pl., nomina saxo O., carmine saxum O., vota (sc. litteris) Plin. iun. zapisati, aere omnes honores alicuius Plin. iun., caeli regionem in cortice V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis et ad morsum signata in stirpe cicatrix V. od (kozjega) ugriza nastala brazgotina, titulo signatur imago O., vultūs imagine signare Mart., signatur cera figuris O. vosek se oblikuje v podobe, iz voska se izdelajo podobe, praeceptum numeris signavit Col., antiqui „signare“ pro „scribere“ dicebant Fest.; occ. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): summa vestigia pulvere signare V. lahne stopinje vtiskovati v pesek.

3. occ.
a) (za)pečátiti (nav. obsigno): Amm. idr., accepi a te signatum libellum Ci. ep., locellum tibi signatum remisi C. fr. ap. Char., falsae litterae, signo adulterino … signatae L., epistula … sicut erat signata N., signata volumina H., signatae tabellae Tib., signare tabellas O., signare tabulas Mart., signare testamentum Plin. iun., terra nisi signata venumdabatur Plin., nunc signat meus anulus lagonam Mart.; abs.: consensu signantium Q., mea gemma signat Mart.; od tod pesn. α) s pečatom potrdíti (potrjeváti, potŕjati), določiti (dolóčati, določeváti), ustanovíti (ustanávljati), uvêsti (uvájati): iura Suevis Cl., signanda (sc. sunt) iura Pr., signata iura Lucan. β) končáti (končeváti, končávati), skleníti (sklépati): qui prima novo signat quinquennia lustro Mart.
b) kako kovino, denar, novec (s kovnim pečatnikom) zaznamováti, v kako kovino, denar, novec (v)kováti, vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati) kako podobo (znak, žig, pečat): argentum signatum Ci., Cu., Plin., Q., Isid. idr., Servius rex ovium boumque effigie primum aes signavit Plin., Servius rex primus signavit aes … signatum est notā pecudum, unde et pecunia appellata Plin., qui primus ex auro denarium signavit Plin., est autem (sc. denarius) signatus Victoriā Plin., cur navalis in aere altera signata est, altera forma biceps? O.; prolept.: signare pecuniam L., summa pecuniae signatae Cu.; od tod pesn. pren. vtísniti (vtískati, vtiskováti, vtiskávati): quae (sc. filia) patriā signatur imagine vultūs Mart. ki je v obrazu „kovana“ po očetovi podobi = ki ima v obraz vtisnjeno očetovo podobo (očetove poteze) = ki je podobna očetu, signatum memori pectore nomen habe O. imej vtisnjeno, animo signa, quodcumque in corpore mendum est O. vtisni si v glavo.

4. metaf.
a) odlikováti, (o)krasíti, (o)dičíti: viden ut geminae stant vertice cristae et pater ipse suo superum (sc. eum) iam signat honore? V., caelum signare coronā Cl.
b) zaznamováti, odbráti (odbírati), izbráti (izbírati) kaj kot izvrstno, kvalitetno ipd.: et turbata brevi questus crystallina vitro murrina (po nekaterih izdajah myrrhina sc. vasa) signavit seposuitque decem Mart.
c) zaznamováti, označiti (označeváti), oznam(en)ováti, poznaméniti (poznamenováti), naznáčiti (naznačeváti), nakázati (nakazováti), naznaníti (naznánjati), (po)kázati, ustno ali pis(me)no izráziti (izrážati) (nav. significare): ossaque nomen (sc. Caieta) … signat V. in ime naznanja kraj, kjer so pokopane tvoje kosti, fama signata loco est O., signavitque (sc. telum) viam flammis V., rem carmine signo V. naznanim to (dejanje) z napisom, signare nomine terras Lucan. poimenovati, nomine tempora verna suo signare Mart., genus hominum signasse contentus T., signare aliquid verbis Q., oratores eādem appellatione signaverunt Q., si … vis signare (sc. me) responsum Sen. ph. da odločno odgovorim, sacra cano signatque tempora fastis O., coloniarum mentione signata Plin., equos velut publicos signatis, quod dicitur, calceis agitant Amm. s čevlji, potrjenimi … s poštnim listom = kakor z izredno pošto; z odvisnim vprašanjem: quali adiutore legatoque fratre meo usus sit, amplissimorum honorum … signat memoria Vell.; occ. poprej naznaníti (naznánjati): signat prodigiis casus natura futuros Cl.
d) opazíti (opáziti, opážati), zapazíti (zapáziti, zapážati), zazná(va)ti: Turnus ut infractos adverso Marte Latinos defecisse videt, sua nunc promissa reposci, se signari oculis V., simul ultima signant V. vzamejo smer (cilj) na oko = imajo smer (cilj) pred očmi, ora sono discordia signant V. zaznavajo našo govorico, ki je drugačna od njihove. — Od tod

1. adv. pt. pr. sīgnanter pomenljivo, odločno, razločno, jasno: indicare Aus., dicere Hier.; komp. sīgnantius: Aug.

2. adj. pt. pf. sīgnātus 3, adv. -ē
a) značilen, tipičen, znaten, razločen, viden: quid expressius aut signatius in hanc causam? Tert.; adv.: Aug., Porph., signate loqui Gell., Macr., Amm.; komp. sīgnātius: Amm.
b) dobro (s)hranjen, zaklenjen, zavarovan, ne(p)okvarjen: signata sacra esse desierunt Varr. ap. Non., nec te signata iuvabunt limina Pr., Chrysidem negat signatam reddere Luc. ap. Non. neoskrunjene, assume de viduis fide pulchram, aetate signatam Tert.

signore

A) m

1. (nagovorno) gospod:
il signore desidera? želite, gospod?
egregio signore dragi gospod (v pismih)

2. gospod:
il signor Rizzi gospod Rizzi
il signor dottore gospod doktor
sì signore, signor sì da (pritrdilni odgovor)
no signore, signor no ne (nikalni odgovor)

3. gospod, gospodar

4. knez; vladar; guverner:
i Medici erano signori di Firenze Medičejci so vladali Firencam
Palazzo dei Signori vladna palača (v nekaterih italijanskih mestih)

5.
Signore relig. Gospod:
Nostro Signore Jezus Kristus
la casa del Signore cerkev

6. gospod, moški; stranka

7. gospod (po obnašanju, bogastvu):
modi da signore gosposko obnašanje
fare il signore živeti kot gospod, gosposko

8.
signori gospoda

B) agg. gosposki, imeniten, odličen, eleganten:
un signor cappotto gosposki plašč

síla (moč) power, might; (krepkost) vigour; (potreba) necessity; (jakost) strength; (silovitost) vehemence; (nasilje) violence, force; (težava) difficulty, trouble; (prisila) compulsion, constraint, coercion; (beda) want, need, pinch; (stiska) emergency, neediness; (pritisk) pressure; (nevarnost) danger, emergency; (nuja) urgency, necessity

v síli in case of emergency (ali of need, of necessity)
s sílo by force, forcibly, with violence, by strong-arm methods
z vsemi sílami with might and main
pod sílo okoliščin, razmer under the stress of circumstances
po síli (nerad) forced, under compulsion, unwillingly, reluctantly, perforce
če je síla if need be, if need arise
to je višja síla it is a case of needs must (ali of overwhelming odds, of vis maior)
groba síla violence
konjska síla horsepower (krajšava: HP)
gonilna síla motive power
višja síla force majeure, Act of God
naravne síle natural forces, forces of nature
kopne síle vojska land forces pl
pomorske síle vojska naval forces pl, navy
pomorska síla naval power
síla (ogromno) ljudi a great number of people
enota síle unit of force
moment síle moment of a force
delovna síla manpower
politika síle power politics pl
vodna síla water (ali hydraulic) power
oborožene (vojaške) síle armed (military) forces pl
Kraljeva Zračna Sila Royal Air Force
klic v síli emergency call
izhod v síli emergency exit
biti v veliki síli (stiski) to be in great distress (ali need)
ni mu síle he is not in bad circumstances, he is doing well
ni síle (= ne mudi se) there's no hurry, it is not urgent
ni nobene síle there is no hurry
to je za sílo (= začasno) this is a makeshift, this is a stopgap, this is a temporary substitute
síla (strašno) vroče je it is extremely hot
síla ima večjo moč kot pravica might before right
napeti vse (svoje) síle to do one's utmost, to make every effort, to do one's best, to do all one can; to tax one's powers to the utmost; to use every exertion; to stir heaven and earth; to leave no stone unturned
síla kola lomi needs must when the devil drives, necessity knows no law
v síli hudič muhe žre (figurativno) drowning men catch at straws, beggars can't be choosers
(tudi) s sílo se ne da vsega doseči (figurativno) you can take a horse to the water but you can't make him drink
ukloniti se síli to give way to compulsion, to act under compulsion (ali duress)
v síli spoznaš pravega prijatelja a friend in need is a friend indeed

síla (moč) fuerza f ; potencia f ; poder m ; violencia f vehemencia f ; (potreba, nuja, stiska) necesidad f

po sili por fuerza
po sili jesti comer sin apetito
s silo por fuerza, a la fuerza
z oboroženo silo a fuerza de armas
z vso silo, siloma con toda la fuerza, a viva fuerza, fuerza a fuerza
centralne sile (pol) potencias f pl centrales
efektivna sila fuerza efectiva (ali útil)
gonilna sila fuerza motriz
konjska sila (teh) caballo m de vapor (krajšava: CV)
motor s sto konjskimi silami motor m de cien caballos
konjska, živalska sila fuerza de sangre, fuerza animal
z muko in silo con grandes esfuerzos, penosamente, a duras penas
oborožene sile fuerzas f pl armadas
mladostna sila fuerza (ali vigor m) de la juventud
privlačna sila fuerza atractiva
naravne sile fuerzas naturales
surova sila fuerza bruta
s surovo silo a viva fuerza, por la fuerza bruta
prebojna sila fuerza de percusión
sredobežna (sredotežna) sila fuerza centrífuga (centrípeta)
težnostna sila gravitación f
ustvarjalna sila fuerza creadora
višja sila fuerza mayor
vojne sile fuerzas f pl
pomorske sile fuerzas navales
zračne sile fuerzas aéreas
vodna sila fuerza hidráulica, fig hulla f blanca
udarne sile (čete) fuerzas f pl de choque
vzgonska sila (letalstvo) fuerza ascensional
življenjska sila fuerza vital, vitalidad f
parna (vlečna) sila fuerza de vapor (de tracción)
to je pa že od sile! ¡esto es el colmo!
sila (veliko) ljudi un montón de gente
silo delati hacer violencia a, violentar
vse sile napeti za poner todo su empeño en, hacer todo lo posible por, fig mover cielo y tierra
s silo gre vse a la fuerza ahorcan
sila napravi človeka iznajdljivega la necesidad hace maestro
iz sile napraviti vrlino hacer de (la) necesidad virtud, sacar fuerzas de flaqueza
ukloniti se sili ceder a la fuerza
uporabiti silo usar de fuerza
zbrati vse sile (moči) cobrar fuerzas
sila kola lomi la necesidad no conoce leyes, la necesidad carece de ley, vientre ayuno no oye a ninguno (ali no tiene orejas)

simpatizar [z/c] simpatizirati; sočustvovati, nagnjenje imeti

no tardamos en simpatizar kmalu sva postala dobra prijatelja

sino temveč (tudi); le, samo; sicer; šele; ali pa; če ne

nadie lo sabe sino tú nihče tega ne ve razen tebe
no son sino excusas so samo izgovori
no he venido sino por eso samo zaradi tega sem prišel
no llega sino mañana šele jutri pride
no sólo... sino también ne samo ..., temveč tudi
debo hacerlo, porque sino... moram to napraviti, ker sicer ...
sino que temo que... samo se bojim, da ...
¿qué vamos a hacer, sino? kaj bomo sicer napravili? je kak drug izhod?

siquiera četudi, tudi če

siquiera venga, siquiera no venga naj pride ali (pa) ne

sir(r)ee [sərí:] samostalnik ameriško, pogovorno = sir

no, sir(r)ee! ne, dragi moj!, ne, prijateljček!

sistém system; (metoda) method

brez sistéma unsystematic, unmethodical
gorski sistém mountain system
sončni sistém solar system
živčni sistém nervous system
nobenega sistéma ni v tem početju there is no system in this way of doing things
nobenega sistéma ne imeti to lack system

sitio moški spol kraj, mesto; prostor; sedež

en todos los sitios vsepovsod
en ningún sitio nikjer
en diferentes sitios na raznih krajih, tu pa tam
dejar a uno en el sitio (fig) koga z enim udarcem ubiti
ya no queda (ali no hay) sitio nobenega mesta (sedeža) ni več
quedar en el sitio (fig) pasti v bitki
no moverse de su sitio ostati na svojem mestu

situación ženski spol položaj, situacija; razpoloženje

situación financiera finančni položaj
situación del mercado položaj na tržišču
en situación desahogada premožen
en situación apurada v stiski
no encontrarse en situación ne moči
situación (des)favorable (ne)ugoden položaj

sív gris (tudi nebo) ; (oblak) pardo ; (las) encanecido

sivi lasje canas f pl
dobiti sive lase encanecer
zaradi tega si ne delam sivih las fam eso no me preocupa lo más mínimo
siva barva gris m
sivo pobarvati pintar de (color) gris
siva mrena (med) catarata f
siva vsakdanjost el quehacer cotidiano
postati siv ponerse gris
slikati v sivem pintar en claroscuro
siva eminenca eminencia f gris
modro (svinčeno, temno) siv gris azulado (plomo, oscuro)

skill [skil]

1. samostalnik
veščina, spretnost, izkušenost, strokovno znanje, talent, pripravnost (at, in za, v)
zastarelo razumevanje, uvidevanje

I have no skill in gardening na delo na vrtu se nič ne razumem

2. neprehodni glagol
arhaično, poetično biti pomemben, važen, koristen; koristiti, pomagati

it skills not nič ne de, to ni važno
what skills talking? kaj koristi govorjenje?

sklánjati gram declinar

sklanjati se inclinarse
ne se sklanjati skozi okno! (železnica) ¡no asomarse!

sklépčen

sklépčno število quorum
biti sklépč to form (ali to constitute, to be) a quorum
ne biti sklépč to lack a quorum
občni zbor je bil sklépč there was a quorum at the general meeting
ni bil sklépč there was no quorum...

skrátka in short; in sum; in a word

skrátka, nič noče slišati o tem in a word, he won't hear of it
no, skrátka... well, the long and the short of it is..., to cut (ali to make) a long story short
skrátka (= konec koncev) when all is said and done

skŕb care; (nadlega) trouble; (žalost) sorrow, grief; worries pl; (briga za) care for; (zaskrbljenost) anxiety, solicitude, concern, apprehension, uneasiness

moreča skŕb grave concern; arhaično carking care
ves v skŕbeh, poln skŕbi care-laden, careworn
brez skŕbi carefree, unconcerned, easy in mind
prva skŕb prime concern
v skŕbeh sem za otroka I am anxious about the child
to je moja skŕb that is my lookout, I shall see to it
to ni moja skŕb that is no concern of mine (ali no business of mine)
to naj bo moja skŕb! leave that to me!
to mi je zadnja skŕb that's the last thing on my mind
bodite brez skŕbi! do not worry!, never you fear!, be easy on that score!
to je njegova najmanjša skŕb that is the least of his worries
biti v velikih skŕbeh za to be in great anxiety about, to fear for
delati si skŕbi za to concern oneself with
delati komu skŕbi to worry someone, to cause someone trouble, to give someone much anxiety (ali concern)
ne delaj si skŕbi glede tega! don't worry about it!
delati si skŕbi to worry (to fret, to be concerned, to be uneasy in one's mind) (glede, zaradi about)
ne si delati skŕbi za prihodnost to be unconcerned about the future
vnaprej si delati skŕbi to meet trouble halfway
njeno zdravje mi dela skŕbi her health worries me, I am concerned about her health
preveč skŕbi si delaš! you worry too much
imeti denarne skŕbi to have money troubles
nobenih skŕbi ne imeti to be free from care
imeti na skŕbi to have in charge (ali in custody), to be entrusted (ali charged) with
navdati z veliko skŕbjo to fill someone with great apprehension
vaše naročilo bomo izvršili z največjo skŕbjo we shall execute your order with the greatest care
prepustiti komu skŕb za kaj to commit something to someone's charge
povzročati komu skŕbi to cause someone anxiety (ali uneasiness)
njeno življenje nam povzroča (dela) velike skŕbi we are terribly worried about her way of life (ali pogovorno about her goings on, about the way she's carrying on)
skŕbi ga tarejo he is careworn (ali pogovorno worried stiff)
skŕb za bodočnost mojih otrok me tare I am worried sick about my children's future
ti mi zadajaš hude skŕbi you are a great trial to me

skŕb preocupación f (za por) ; pena f ; pesadumbre f ; inquietud f , cuidado m ; (briga, skrbnost) solicitud f

skrb za reveže beneficencia f
brez (vsakih) skrbi sin preocupaciones, libre de cuidados
brez skrbi! ¡no hay cuidado!
biti v skrbeh; delati si skrbi estar preocupado (zaradi por) estar con cuidado, inquietarse (por), alarmarse (por), apenarse (por)
nobenih skrbi si ne delati no inquietarse por nada, no preocuparse por nada
bodite brez skrbi! ¡no se preocupe usted!, ¡descuide usted!, ¡no tenga usted cuidado!, f ¡pierda usted cuidado!
delati (povzročati) komu skrbi tener preocupado (causar preocupaciones) a alg
imeti skrbi tener preocupaciones
o tem si ne delam skrbi esto me tiene muy sin cuidado, eso me trae sin cuidado
imam druge (večje) skrbi tengo cosas más serias en qué pensar
to je moja najmanjša skrb es mi menor preocupación; eso es lo que por menos me preocupa
to je moja skrb (prepustite to meni) eso corre por mi cuenta; yo me encargo de eso; déjelo de mi cuenta
to prepuščam Vaši skrbi lo dejo a su cuidado
to je njegova skrb (za to je on odgovoren) eso corre de su cuidado