Franja

circonstanciel, le [-sjɛl] adjectif odvisen od okolnosti; (grammaire)

complément masculin circonstanciel prislovno določilo

circuit [sirkɥi] masculin obseg; obtok; kroženje; električni tok; krožna vožnja, krožni let, krožno potovanje; ovinek (tudi figuré); sport dirkalna steza

circuit (électrique) električna napeljava
circuits d'autocars krožne vožnje z avtobusi
circuit aérien krožni polet
circuit fermé (él) sklenjen tok
circuit monétaire (commerce) denarni obtok
en circuit vključen
hors de circuit izključen
mise féminin en circuit vključitev
coupe-circuit masculin stikalo
court-circuit kratek stik
couper, fermer le circuit izključiti, vključiti tok
faire le circuit des châteaux de la Loire napraviti krožno potovanje za ogled gradov v dolini reke Loire
mettre en, hors circuit vključiti, izključiti (električni) tok

circumvolvō -ere (-) -volūtum okrog valiti, ovi(ja)ti, le refl.: se circumvolvere in med.: circumvolvī okrog se valiti, ovi(ja)ti se okoli česa; z dat.: herba se circumvolvens arboribus Plin.; z acc.: rota, perpetuum quā circumvolvitur axem O. kjer se neprestano vrti okrog osi (prim. circumvertō); Demosthenes lanā multā collum cervicesque circumvolutus Gell.; pesn.: sol magnum circumvolvitur annum V. dokonča s kroženjem (v krožnem teku)... leto.

cire [sir] féminin vosek; loščilo (za parket); voščena sveča

cire à cacheter, d'Espagne pečatni vosek
cire vierge natopljen vosek
cire d'oreilles ušesno maslo
cachet masculin de cire voščen pečat
figurine féminin de cire voščena figurica
personnages masculin pluriel en cire osebe iz voska (v muzeju)
c'est une cire molle (figuré) to je človek, ki si da zelo vplivati
être jaune comme cire biti rumen ko vosek
être égaux comme de cire biti si podoben ko jajce jajcu
on le manie comme de ta cire z njim lahko vse narediš

civetteria f koketnost, spogledljivost; ekst. nečimrnost:
le civetterie di uno scrittore pisateljeva nečimrnost

cīvicus 3 (cīvis) državljanski, meščanski, večinoma le pesn. (nam. cīvīlis): muri Pl. mestno zidovje, motus H. državljanska = domača vojna, rabies H., iura H. pravni odloki o državljanskem pravu, bella O., ferre arma civica pro trepidis reis O. orožje državljanskega prava. Sicer le v zvezi: corona civica Ci. „državljanski venec“, t. j. hrastov venec kot častno darilo vojaku, ki je v boju sodržavljanu rešil življenje tako, da je ubil sovražnika.

civil, e [sivil] adjectif meščanski, državljanski; civilen; sveten, necerkven; vieilli vljuden, prijazen, ljubezniv; masculin civilist

dans le civil dans la vie civile v civilu, v civilnem življenju
en (costume) civil v civilu, v civilni obleki
année féminin civile koledarsko leto
autorités féminin pluriel civiles civilne oblasti
cause féminin civile, procès masculin civil civilni proces
code masculin civil (francoski) civilni zakonik
droit masculin civil civilno pravo; pluriel državljanske pravice
enterrement masculin civil civilni, necerkveni pokop
état masculin civil osebni položaj, matični podatki
guerre féminin civile državljanska vojna
liste féminin civile vodji države odobrena vsota za njegove funkcijske izdatke
mariage masculin civil civilna poroka
mort féminin civile izguba državljanskih pravic
officier masculin de l'état civil matičar (uradnik)
partie féminin civile zasebni tožnik
personnalité féminin civile juridična oseba
tenue féminin civile civilna obleka
vertus féminin pluriel civiles državljanske čednosti
poursuivre quelqu'un au civil tožiti koga pred civilnim sodiščem

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).

clair, e [klɛr] adjectif jasen, svetel; razločen, razumljiv; redek; bister, prozoren (tekočina); figuré veder, miren; masculin svit, svetlost, jasnina; redčina

argent masculin clair gotovina
eau féminin claire bistra voda
cheveux masculin pluriel clairs redki lasje
dépêche féminin en clair nešifrirana brzojavka
clair masculin de (la) lune mesečina
sauce féminin trop claire preredka omaka
clair et net odkrito, brez ovinkov, naravnost, commerce netto
le plus clair največji, najvažnejši del
clair comme de l'eau de source, comme le jour (figuré) jasen ko beli dan
ne faire que de l'eau claire (figuré) prazno slamo mlatiti
mettre sabre au clair izvleči sabljo
parler clair z visokim glasom, figuré razločno govoriti
raccommoder les clairs d'un bas zakrpati obrabljena, obdrgnjena mesta v nogavici
semer clair redko sejati
tirer au clair (pre)čistiti (tekočino)
tirer une affaire au clair razjasniti zadevo
voir clair jasno, razločno videti, razumeti
j'y vois clair se mi (že) svita
il fait clair svetlo je, svetel dan je

clāmō -āre -āvī -ātum (calāre, clārus)

I. intr. glasno klicati, kričati, vpiti, glasno jokati: ne clama Ter. ne deri se, eo (naso) magnum clamat Pl. glasno smrči, clamabat flebatque simul O., qui quid in dicendo posset, nunquam satis attendi, in clamando quidem video eum esse bene robustum Ci. da ni govornik, pač pa kričač, de te autem, Catilina,... cum tacent, clamant Ci. s tem, da o tebi molče, glasno vpijejo, njihov molk govori dovolj jasno, de suo et de uxoris interitu clamare Ci. glasno tožiti o smrti; (o živalih): anseres sunt, qui tantummodo clamant, nocere non possunt Ci. le gagajo, cicada rogata est, ut taceret; multo validius clamare occepit Ph. cvrčati; (o stvareh): clamant omnes, freta, nubila, silvae Stat.

— II. trans.

1. z acc. personae glasno (po)klicati, poz(i)vati: ianitorem Pl., (soror) morientem nomine clamat V., cl. comites, matrem O., regem Cu., clamata refugit O. poklicana, veniet tibi conviva clamatus prope Mart. gost, poklican iz soseščine; z dvojnim acc.: se causam clamat... malorum V. se kriče kliče povzročitelja, meque deum clament Pr., solos felices viventes clamat in urbe H.

2. s stvarnim obj. (nav. v prozi) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati); z acc.: cum maxime hoc de pecunia clamaret Ci., in foro olitorio cl. triumphum L. „triumf“ klicati, vicinas aquas cl. Pr. pri sosedah klicati „vode, vode!“; pass.: per urbem diem ac noctem Saturnalia clamata L. dan in noč se je razlegal klic „Saturnalia“; z neodvisnim govorom: torvumque repente clamat: io matres V. in divje zavpije, clamabit enim „pulchre! bene! recte!“ H., omnes „prehende furem“ clamant Petr., clamantem: „Ista quidem vis est“, alter... vulnerat Suet.; z ACI: primum senatores clamare sibi eripi ius Ci., rex clamare coepit candelabrum factum esse e gemmis Ci.; s finalnim stavkom: clamare coeperunt, sibi ut haberet hereditatem Ci. da naj obdrži zase, clamans in hostem, ne rex Croesus occideretur Gell.

3. pren. jasno (po)kazati, izjavljati, glasno pričati, očitno razodevati: quae (tabulae) se corruptas atque interlitas esse clamant Ci., Habonii tabulae praedam istius fuisse clamant Ci., veritas ipsa clamabat non posse adduci Ci.

claquet [klakɛ] masculin mlinski klepetec; botanique naprstec, naprstnik

comme le claquet d'un moulin kot mlin

clārō -āre -āvī -ātum (clārus), le pesn.

1. jasniti, svetliti, razsvetliti (razsvetljevati): Iuppiter... clarabat sceptra Poeta ap. Ci., cl. aestatis primordia Ci. (Arat.), iter longae claravit limite flammae Stat.

2. pren.
a) pojasniti, razjasniti (razjasnjevati), jasno razložiti (razlagati), (po)kazati: naturam animi versibus Lucr., obscura Ap.
b) proslaviti (proslavljati), povelič(ev)ati: illum non labor Isthmius clarabit pugilem H.

clāssicus 3 (clāssis)

1. ki se tiče razredov (clāssis) rim. državljanov, od tod subst. clāssicus -ī, m
a) tisti, ki s trobilom kliče državljane k zboru. trobentač: Varr.
b) (v pozni lat.) državljan prvega razreda: Gell.; pren. classicus scriptor Gell. pisatelj prve vrste, odličen, vzoren pisatelj, klasik.

2. ki se tiče vojaških oddelkov (bodisi kopenskih ali mornarice), le kot subst. clāssicum -ī, n (sc. signum) bojna trobenta, bojno znamenje s trobilom: classicum canere C. zatrobiti bojno znamenje, toda: classicum canit L. bojno znamenje se razlega, bojna trobenta zadoni, classico convocare L.; pesn.: classica sonant V., classicum inflare V. bojno znamenje (za)trobiti.

3. ki se tiče mornarice (ladjevja), mornarski: milites L., T. pomorski vojaki, bellum Pr. pomorska vojna, certamen Vell. pomorska bitka; kot subst. clāssicī -ōrum, m
a) (sc. milites) pomorski vojaki, vojna mornarica: legio classicorum T.
b) (sc. nautae) mornarji, pomorščaki: Cu.

claudeō -ēre in nav. claudō -ere (-), clausūrus (claudus) hrom biti, šepati, le pren. = na slabih nogah biti, slabeti, slab (= na slabem) biti, slabo urejen (nepopoln, pomanjkljiv) biti, ne držati; obl. claudeo: an ubi vos sitis, ibi consilium claudeat? Caecil. ap. Prisc.; obl. claudo: Fr., Aus., etiamsi (beata vita) ex aliqua parte clauderet Ci., neque enim ignorantiā res claudit S. fr., si altera parte claudet (fut.) res publica L. (XXII, 39); poseb. o govoru in govorniku: Ap., quid est cur claudere aut insistere orationem malint quam... Ci., nisi tertia syllaba circumflexe ponatur, numerus clausurus esset Gell. — Dep. soobl. claudeor -ērī ali claudor -dī šepati: risus circumstantium eo, quod claudebatur, excussus M.

clavado točen, natančen

le dejó clavado (Am) za nos ga je potegnil
eso me viene clavado to pride kot poklicano
¡clavado! natanko tako!
tener los ojos clavados (en) zijati (v); buliti (v)

clāvō -āre -āvī -ātum (clāvus) ožeblj(av)ati: ligni robora Paul. Nol. Adj. pt. pf. clāvātus 3

1. ožebljan, le kot subst. clāvātī -ōrum, m (sc. calcei) Isid. ali clāvāta -ōrum, n (sc. calceamenta) P. F. ožebljani čevlji.

2.
a) z ogrbci (kakor z žebljevimi glavami) o(b)kladen: alterum (genus concharum)... clavatum est Plin.
b) z vtkanim škrlatnim ali zlatim robom (trakom) obrobljen: mantilia cocco clavata Lamp., tunica auro clavata, auro clavatae vestes Vop.

Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,

1. špart. vojskovodja: Front.

2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.

3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.

clergé [klɛrže] masculin duhovščina

le haut, le bas clergé višja, nižja duhovščina
clergé régulier, séculier redovna, svetna duhovščina

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clipeō (st.lat. clupeō, napačno clypeō) -āre -āvī -ātum (clipeus, clupeus)

1. oščititi: chlamyde contra astu clupeat brachium Pac. ap. Non.; sicer le pt. pf. clipeātus (clupeātus) 3 oščiten, s ščitom, ščitonosen: acies Cu., agmina V., Sil.; enalag.: seges clipeata virorum O.; subst. clipeātī (clupeātī) -ōrum, m vojaki s ščiti, ščitonosci (ἀσπισταί), posebni voj. oddelki: frontem adversus clipeatos habebat L., in proris clipeatos locaverat Cu.; v sg. clypeātus -ī, m: Pl.

2. clipeāta imago doprsje (prim. clipeus 2. č): Macr.