Franja

Zadetki iskanja

  • appétit [apeti] masculin tek, apetit (pour za); poželenje, želja (de po)

    bon appétit! dober tek!
    vous sentez-vous de l'appétit? imate kaj teka?
    assouvir, ouvrir l'appétit zadovoljiti, zbuditi tek
    couper l'appétit vzeti tek
    manger de bon appétit jesti s tekom
    manger à son appétit najesti se (do sitega)
    mettre quelqu'un en zbuditi komu tek
    rester, demeurer sur son appétit ne se najesti (do sitega)
    l'appétit vient en mangeant tek pride pri jedi
  • application [-sjɔ̃] féminin uporaba, aplikacija; prilagoditev, nanašanje; polaganje (na), prevlečenje; marljivost, prizadevnost

    application des règles uporaba pravil
    application des sciences à l'industrie aplikacija znanosti v industriji
    faire l'application de quelque chose à quelque chose uporabiti kaj za kaj
    mettre une théorie en application spremeniti teorijo v prakso
    application d'un papier sur un mur namestitev, nalepljenje papirja na zid
    travailler avec application pridno delati
    mettre toute son application na vso moč si prizadevati
  • appréciation [-sjɔ̃] féminin cenitev, ocena, vrednotenje, uvaževanje, presoja; mnenje, opažanje; pokušnja (vina)

    appréciation des distances ocenitev razdalj
    mon appréciation de la situation moja presoja položaja
    noter ses appréciations en marge du texte zabeležiti svoje mnenje, opažanja na robu teksta
  • apprentissage [-saž] masculin vajeništvo, učna doba, učenje, uk

    école féminin d'apprentissage vajenska šola
    entrer en apprentissage stopiti v uk
    mettre un garçon en apprentissage chez un menuisier dati fanta v uk pri mizarju
    faire l'apprentissage de quelque chose uvajati se v kaj, začeti prakticirati kaj, naučiti se česa
    les jeunes nations font l'apprentissage de l'indépendance mladi narodi se uvajajo v neodvisnost
  • approvisionnement [-izjɔnmɑ̃] masculin preskrba, oskrbovanje, dovoz, dobava; pluriel zaloga

    officier masculin d'approvisionnement intendantski častnik
    approvisionnement en énergie électrique, en gaz, en essence, en eau (ali d'eau), en matières premières, en vivres oskrba z električno energijo, s plinom, bencinom, vodo, s surovinami, z živili
  • approvisionner [-zjɔne] verbe transitif oskrbovati, oskrbeti (de quelque chose s čim), dobavljati; opremiti

    approvisionner de houille oskrbeti s premogom
    s'approvisionner oskrbeti se (de, en z), napraviti si zalogo
    s'approvisionner en essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
    s'approvisionner de bois pour l'hiver oskrbeti se z drvmi za zimo
    s'approvisionner chez l'épicier du quartier nakupovati pri špeceristu svoje četrti
  • approximatif, ive [-ksimatif, iv] adjectif približen, neprecizen, nejasen, nenatančen

    nombre masculin approximatif približno število
    s'exprimer en termes approximatifs nejasno, neprecizno se izražati
  • aprecio moški spol (o)cenitev; spoštovanje

    tener a uno en gran aprecio visoko čislati koga
  • aprendizaje moški spol vajeništvo, učna doba, učenje, uk

    poner en aprendizaje v uk dati
  • après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

    vingt ans après dvajset let pozneje
    après cela po tem, nato
    après quoi nakar
    l'un après l'autre eden za drugim
    après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
    d'après po, posneto po
    d'après nature po naravi
    d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
    d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
    longtemps après dolgo potem
    peu après, peu de temps après malo potem
    immédiatement après, aussitôt après takoj nato
    ci-après dalje spodaj
    et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
    la page d'après naslednja stran
    l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
    l'année d'après v naslednjem letu
    après coup naknadno, prekasno, prepozno
    après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
    après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
    après que potem ko
    après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
    après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
    attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
    courir après quelqu'un teči, letati za kom
    crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
    être après son travail (familier) biti vedno pri delu
    elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
    soupirer après zdihovati, hrepeneti po
    venir après quelqu'un priti za kom
  • aprieto moški spol stiska; gneča

    estar en un aprieto biti v škripcih
  • apríl avril moški spol

    meseca aprila au mois d'avril
    v aprilu en avril
    ali smo te, prvi april! on t'a eu, poisson d'avril!
  • aprílski d'avril

    aprilska šala poisson moški spol d'avril, attrape ženski spol du premier avril
    aprilsko vreme temps moški spol d'avril (changeant comme en avril)
  • aptitude [aptitüd] féminin sposobnost, zmožnost

    aptitude professionnelle, au travail, pour les sciences sposobnost, zmožnost za poklic, za delo, za znanost
    salaire masculin en rapport avec ses aptitudes sposobnostim ustrezna plača
    justifier son aptitude dokazati svojo sposobnost
  • apuro moški spol žalost, tuga; uboštvo; (denarna) stiska; ameriška španščina naglica

    V. me pone en un apuro spravljate me v kočljiv položaj
  • aqua -ae, f

    1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

    2. pren.
    a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
    b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
    c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
    č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
    d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

    Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.
  • ara ženski spol (žrtvovalni) oltar

    en (las) aras de la patria domovini na oltar
    acogerse a las aras zateči se pod varstvo
  • arábigo arabski

    Golfo arábigo Arabski zaliv
    goma arábiga gumiarabikum
    cifras arábigas arabske številke
    arábigo arábico, arabio arabščina
    hablar en arábigo fig nerazumljivo se izražati
  • arachnéen, en [arakneɛ̃, ɛn] adjectif pajčevinast, pajčji; lahek kot pajčevina
  • araignée [arɛnje] féminin pajek; tanka ribiška mreža; železna kljuka; figuré zoprna oseba

    paues féminin pluriel d'araignée pajkasti prsti; zelo tanka pisava
    toile féminin d'araignée pajčevina
    bas masculin pluriel d'araignée tanke prosojne ženske nogavice
    il a une araignée dans le plafond (figuré) on je malo trčen, manjka mu en kolešček