zidariti glagol
(opravljati gradbena dela) ▸ kőműveskedik
Zraven sem tudi zidaril; nekaj hiš sem sezidal od temelja do strehe. ▸ Kőműveskedtem is; néhány házat felépítettem az alapoktól kezdve a tetőig.
Zadetki iskanja
- zljubíti se
zljubi se mi I like; it pleases me
delati, kar se komu zljubi to do what one pleases; to please oneself - zlò evil; ill; harm; mischief
delati zlò to do evil
izogibati se zlu to keep out of mischief
vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
snovati zlò to mean mischief
moji posli gredo po zlu my business is going downhill
želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
to je potrebno zlò that is a necessary evil - zlohôten malintencionado; malévolo
biti zlohoten do koga tener mala voluntad a alg; querer mal a alg - zloščiti glagol
1. (dati lesk) ▸ kifényesít, fényezzloščiti čevlje ▸ cipőt kifényesítzloščiti škornje ▸ csizmát kifényesítzloščiti parket ▸ parkettát fényezzloščiti tla ▸ padlót fényezzloščiti do leska ▸ kontrastivno zanimivo fényesre suvickol
2. (izboljšati) ▸ fényez, tisztára moszloščiti podobo ▸ približek prevedka fényezi önmagátzloščiti ugled ▸ fényezi a hírnevétKot kaže, namerava rektor zloščiti svojo podobo v javnosti. ▸ Úgy látszik, a rektor szeretné fényezni a hírnevét a nyilvánosság előtt. - zmnožiti glagol
(pri računanju) ▸ szoroz
Zmnoži z 2 vsa števila od 16 do 30. ▸ Szorozz be kettővel minden számot 16-tól 30-ig. - zmôči (zmorem) to be able (kaj napraviti to do something); to manage; to afford; (premagati) to overcome, to overpower
naša polja ne zmorejo (dati) dovolj krme za našo živino our fields do not yield enough fodder for our cattle
tega ne zmorem (si ne morem privoščiti) I cannot afford it
lotiti se naloge, ki je ne zmoremo (figurativno) to bite off more than one can chew
kolikor zmorem to the best of my ability - zmočíti humecter, mouiller, tremper
zmočiti se se mouiller
zmočiti se do kože être trempé (ali mouillé) jusqu'aux os, familiarno être trempé comme une soupe - zmočíti (zmóčim)
A) perf. bagnare:
impers. zmočilo jih je do kože la pioggia li bagnò fino alle ossa
B) zmočíti si (zmóčim si) perf. refl. pren. bagnarsi:
zmočiti si grlo bagnarsi la gola, bere
C) zmočíti se (zmóčim se) perf. refl. orinare:
med. zmočiti se v posteljo bagnare il letto; otr. fare la pipì a letto - zmrzn|iti (-em) zmrzovati frieren, zu Eis gefrieren; (umreti) erfrieren; na površini: überfrieren; rastlina: abfrieren, ausfrieren
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze - známenje sign; signal; mark; (slabo) portent
materino (vrojeno) známenje birthmark, mole
naglasno známenje gramatika accent
známenje propadanja sign of decay
to je slabo známenje za bodočnost this bodes ill for the future
to je slabo známenje za vas this bodes you no good
ne vidim nobenega známenja izboljšanja I do not see any sign of improvement
bila so (čudežna) známenja na nebu there were (miraculous) signs in heaven - znánstvo acquaintance, acquaintanceship
napraviti znánstvo s kom to make the acquaintance of someone (ali someone's acquaintance), to form an acquaintance with someone, to strike up an acquaintance with someone
ne maram imeti večjega znánstva z njim I do not want any further acquaintance (ali pogovorno anything more to do) with him - zna|ti1 (-m)
1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser
2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt) - znáti to know
znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what - znáti (znám) imperf.
1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere
2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga
3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte - znések amount; sum
do znéska to the amount of
lep, precejšen znések a fair amount
globalni znések sum total, total amount
znések izdatkov volume of expenditure - znések importe m ; suma f
celotni znesek total m
v znesku ... por valor de...; que asciende a...
prejel znesek Recibí
čisti znesek importe m neto
najmanjši (najvišji) znesek importe mínimo (máximo)
do najvišjega zneska ... hasta el importe máximo de...
računski znesek importe de la factura
velikanski znesek suma f enorme - znoréti to become (ali to go) mad (ali insane, crazy); to go off one's head (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali pogovorno one's marbles)
si znorel? are you out of your senses?
človek bi znorel ob tem! it is enough to drive one mad!
menda nisem znorel, da bi to storil? surely I'm not such a fool as to do that?
je znorel? has he taken leave of his senses? - zob1 [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
figurativno zob časa der Zahn der Zeit
zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
(konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
umetni zobje množina der Zahnersatz
dobivanje zob (denticija) das Zahnen
… zoba/zob Zahn-
(izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
dobivati zobe zahnen
izpuliti zob einen Zahn ziehen
kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
zob me boli ich habe Zahnschmerzen
klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
brez zob zahnlos
do zob bis an die Zähne
do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
med zobmi zwischen den Zähnen
vrzel med zobmi die Zahnlücke
figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
z zobmi mit den Zähnen
braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
držati jezik za zobmi den Mund halten
odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
zagrabiti z zobmi zubeißen
za zobe für die Zähne
krema za zobe die Zahncreme
prašek za zobe das Zahnpulver
krtačka za zobe die Zahnbürste
zlato za zobe das Zahngold - zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag
zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth