Franja

Zadetki iskanja

  • zidariti glagol
    (opravljati gradbena dela) ▸ kőműveskedik
    Zraven sem tudi zidaril; nekaj hiš sem sezidal od temelja do strehe. ▸ Kőműveskedtem is; néhány házat felépítettem az alapoktól kezdve a tetőig.
  • zljubíti se

    zljubi se mi I like; it pleases me
    delati, kar se komu zljubi to do what one pleases; to please oneself
  • zlò evil; ill; harm; mischief

    delati zlò to do evil
    izogibati se zlu to keep out of mischief
    vzeti za zlò to take amiss, to take offence at, to take in bad part, to be offended at
    ne jemljite mi tega za zlò! don't take it amiss!
    iti po zlu to go to rack and ruin, to go to the dogs, to go to ruin
    od dveh izberi manjše zlò! choose the lesser of two evils!
    snovati zlò to mean mischief
    moji posli gredo po zlu my business is going downhill
    želeti komu zlò to bear malice to someone, to wish someone ill
    to je potrebno zlò that is a necessary evil
  • zlohôten malintencionado; malévolo

    biti zlohoten do koga tener mala voluntad a alg; querer mal a alg
  • zloščiti glagol
    1. (dati lesk) ▸ kifényesít, fényez
    zloščiti čevlje ▸ cipőt kifényesít
    zloščiti škornje ▸ csizmát kifényesít
    zloščiti parket ▸ parkettát fényez
    zloščiti tla ▸ padlót fényez
    zloščiti do leskakontrastivno zanimivo fényesre suvickol

    2. (izboljšati) ▸ fényez, tisztára mos
    zloščiti podobopribližek prevedka fényezi önmagát
    zloščiti ugled ▸ fényezi a hírnevét
    Kot kaže, namerava rektor zloščiti svojo podobo v javnosti. ▸ Úgy látszik, a rektor szeretné fényezni a hírnevét a nyilvánosság előtt.
  • zmnožiti glagol
    (pri računanju) ▸ szoroz
    Zmnoži z 2 vsa števila od 16 do 30. ▸ Szorozz be kettővel minden számot 16-tól 30-ig.
  • zmôči (zmorem) to be able (kaj napraviti to do something); to manage; to afford; (premagati) to overcome, to overpower

    naša polja ne zmorejo (dati) dovolj krme za našo živino our fields do not yield enough fodder for our cattle
    tega ne zmorem (si ne morem privoščiti) I cannot afford it
    lotiti se naloge, ki je ne zmoremo (figurativno) to bite off more than one can chew
    kolikor zmorem to the best of my ability
  • zmočíti humecter, mouiller, tremper

    zmočiti se se mouiller
    zmočiti se do kože être trempé (ali mouillé) jusqu'aux os, familiarno être trempé comme une soupe
  • zmočíti (zmóčim)

    A) perf. bagnare:
    impers. zmočilo jih je do kože la pioggia li bagnò fino alle ossa

    B) zmočíti si (zmóčim si) perf. refl. pren. bagnarsi:
    zmočiti si grlo bagnarsi la gola, bere

    C) zmočíti se (zmóčim se) perf. refl. orinare:
    med. zmočiti se v posteljo bagnare il letto; otr. fare la pipì a letto
  • zmrzn|iti (-em) zmrzovati frieren, zu Eis gefrieren; (umreti) erfrieren; na površini: überfrieren; rastlina: abfrieren, ausfrieren
    globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
  • známenje sign; signal; mark; (slabo) portent

    materino (vrojeno) známenje birthmark, mole
    naglasno známenje gramatika accent
    známenje propadanja sign of decay
    to je slabo známenje za bodočnost this bodes ill for the future
    to je slabo známenje za vas this bodes you no good
    ne vidim nobenega známenja izboljšanja I do not see any sign of improvement
    bila so (čudežna) známenja na nebu there were (miraculous) signs in heaven
  • znánstvo acquaintance, acquaintanceship

    napraviti znánstvo s kom to make the acquaintance of someone (ali someone's acquaintance), to form an acquaintance with someone, to strike up an acquaintance with someone
    ne maram imeti večjega znánstva z njim I do not want any further acquaintance (ali pogovorno anything more to do) with him
  • zna|ti1 (-m)

    1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
    zna na pamet auswendig können
    znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
    znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
    znati si pomagati sich zu helfen wissen
    znati živeti ein Lebenskünstler sein
    kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
    zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
    ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
    figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
    kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
    ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
    (pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
    človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
    človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

    2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)
  • znáti to know

    znáti na pamet to know by heart
    dobro znáti kaj to be A1 at something
    ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
    znate francosko? do you know French?
    znaš igrati šah? can you play chess?
    on misli, da vse zna he thinks he knows everything
    on zna brati grško he can read Greek
    znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
    tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
    zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
    ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
    znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • znések amount; sum

    do znéska to the amount of
    lep, precejšen znések a fair amount
    globalni znések sum total, total amount
    znések izdatkov volume of expenditure
  • znések importe m ; suma f

    celotni znesek total m
    v znesku ... por valor de...; que asciende a...
    prejel znesek Recibí
    čisti znesek importe m neto
    najmanjši (najvišji) znesek importe mínimo (máximo)
    do najvišjega zneska ... hasta el importe máximo de...
    računski znesek importe de la factura
    velikanski znesek suma f enorme
  • znoréti to become (ali to go) mad (ali insane, crazy); to go off one's head (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali pogovorno one's marbles)

    si znorel? are you out of your senses?
    človek bi znorel ob tem! it is enough to drive one mad!
    menda nisem znorel, da bi to storil? surely I'm not such a fool as to do that?
    je znorel? has he taken leave of his senses?
  • zob1 [ó] moški spol (-a, -a, -jé) anatomija der Zahn (majav Wackelzahn, mlečni Milchzahn, modrostni Weisheitszahn, sprednji Vorderzahn, stalni Dauerzahn, zlat Goldzahn, z zatičem Stiftzahn)
    figurativno zob časa der Zahn der Zeit
    zobje množina Zähne množina, das [Gebiß] Gebiss
    (konjski [Pferdegebiß] Pferdegebiss, stalni [Dauergebiß] Dauergebiss)
    umetni zobje množina der Zahnersatz
    dobivanje zob (denticija) das Zahnen
    … zoba/zob Zahn-
    (izguba der Zahnverlust, izpadanje der Zahnausfall, lega die Zahnstellung, menjava der Zahnwechsel, nega die Zahnpflege, vrsta die Zahnreihe, zdravljenje die Zahnbehandlung)
    dobivati zobe zahnen
    izpuliti zob einen Zahn ziehen
    kazati zobe die Zähne blecken, die Zähne zeigen (tudi figurativno)
    polomiti si zobe sich die Zähne ausbeißen (an) (tudi figurativno), auf Granit beißen
    stisniti zobe figurativno die Zähne zusammenbeißen
    zlomiti si zob sich einen Zahn ausbeißen
    zob me boli ich habe Zahnschmerzen
    klešče za izdiranje zob die Extraktionszange
    kozarec za umivanje zob der Zahnputzbecher
    brez zob zahnlos
    do zob bis an die Zähne
    do zob oborožen [schwerbewaffnet] schwer bewaffnet, waffenstarrend
    med zobmi zwischen den Zähnen
    vrzel med zobmi die Zahnlücke
    figurativno šenkanemu/podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul
    vlačiti po zobeh koga (jemanden) durch die Zähne ziehen
    imeti za pod zob (etwas) zu Essen haben
    skozi zobe kaj reči: zwischen den Zähnen
    z zobmi mit den Zähnen
    braniti s kremplji in z zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
    držati jezik za zobmi den Mund halten
    odpreti z zobmi oreh ipd.: aufbeißen
    s stisnjenimi zobmi zähneknirschend
    šklepetanje z zobmi das Zähneklappern
    s šklepetajočimi zobmi zähneklappernd
    šklepetati z zobmi mit den Zähnen klappern
    škripanje/škrtanje z zobmi das Zähneknirschen
    zagrabiti z zobmi zubeißen
    za zobe für die Zähne
    krema za zobe die Zahncreme
    prašek za zobe das Zahnpulver
    krtačka za zobe die Zahnbürste
    zlato za zobe das Zahngold
  • zób1 -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

    zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
    zób mlečnik milk tooth
    zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
    zób sekalec incisor
    zób strupnik poison fang
    zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
    zób kolesa cog, tooth
    modrostni zób wisdom tooth
    gnil zób rotten (ali decayed) tooth
    majav zób loose tooth
    mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
    drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
    spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
    sprednji zóbje front teeth
    umeten zób false tooth, artificial tooth
    zdrav zób sound tooth
    vrsta umetnih zob denture
    brez zób toothless
    škrbina zóba stump of a tooth
    zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
    zób časa (figurativno) the ravages of time
    do zob oborožen armed to the teeth
    dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
    izdrtje zoba extraction
    jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
    boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
    dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
    dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
    dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
    zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
    (o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
    ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
    izdreti zób to pull a tooth
    dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
    plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
    pokazati zóbe to show one's teeth
    človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
    tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
    priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
    stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
    škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
    trebiti si zóbe to pick one's teeth
    upirati se zóbu časa to stand the test of time
    vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
    vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth