Franja

dare² [dɛə] samostalnik
poziv, izzivanje, spodbujanje

to give the dare kljubovati
to take the dare sprejeti poziv, dati se spodbuditi

daril|o srednji spol (-a …)

1. das Geschenk, -geschenk (božično Weihnachtsgeschenk, denarno Geldgeschenk, novoletno Neujahrsgeschenk, poročno Brautgeschenk/Hochzeitsgeschenk, priložnostno Gelegenheitsgeschenk, za rojstni dan Geburtstagsgeschenk); za darila matic, organizacij ipd.: die Gabe (slavnostno Festgabe)
dati darilo ein Geschenk machen, ein Geschenk geben
dati za darilo schenken

2. za dober namen ipd.: die Spende (v blagu Sachspende)

3. pravo (naklonilo) die Schenkung
|
pravo sprejemanje daril die Geschenkannahme
prepoved sprejemanja daril das Geschenkannahmeverbot
prejemnik darila der Geschenknehmer
vračunanje daril v dedni delež die Kollation
davek na darila die Schenkungssteuer

dato

A) agg.

1. gotov, določen:
in date occasioni ob nekaterih priložnostih

2.
date le circostanze non ho potuto rifiutare zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti
dato che recimo, da; v primeru, da
dato e non concesso denimo, da

B) m podatek:
dato di fatto resnično dejstvo
elaborazione elettronica dei dati elektronska obdelava podatkov

day [dei] samostalnik
dan; obletnica

all day, all the day, all day long ves dan
the day after the fair prepozno
the day before the fair prezgodaj
the day after tomorrow pojutrišnjem
the day before yesterday predvčerajšnjim
ameriško between two days ponoči
broad day beli dan
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
sleng call it a day smatraj za opravljeno
to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
to end one's days umreti
every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
far in the day proti večeru
first day nedelja
to have one's day imeti srečo
to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
if a day natanko, nič več in nič manj od
day in day out dan za dnevom
in the days of old nekoč, prej
to lose the day zgubiti bitko
men of the day znameniti ljudje
to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
one's off day slab dan (v športu)
every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
one's out day uspešen dan (v športu)
the day of judgement sodni dan
in the face of day pri belem dnevu
to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
the present day danes
to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
this day danes
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
one of these days kmalu
without day za nedoločen čas
in the days of yore nekoč
to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
the Lord's day nedelja

debáta débat moški spol , discussion ženski spol

v debato dati, staviti mettre en débat, en discussion
poseči v debato intervenir dans le(s) débat(s)
odpreti (zaključiti) debato ouvrir (clore ali clôturer) le débat
udeležiti se debate prendre part aux débats

debáta debate m ; discusión f (o sobre)

burna debata un acalorado debate
biti v debati estar en discusión
dati v debato someter a discusión
poseči v debato intervenir en una discusión
začeti, zaključiti debato abrir (ali entablar), terminar la discusión

Debatte, die, (-, -n) debata, razprava; zur Debatte stehen biti na dnevnem redu, priti v poštev; zur Debatte stellen dati na dnevni red, sprožiti razpravo o

débonder [debɔ̃de] verbe transitif odčepiti, odmašiti; verbe intransitif izliti se, razliti se, stopiti čez bregove

se débonder izprazniti se, izliti se; figuré dati si duška; olajšati se
débonder une barrique, un réservoir odčepiti sod, rezervoar
débonder son cœur dati duška dolgo zadrževanim čustvom, bruhniti z njimi na dan

décharger [dešarže] verbe transitif raztovoriti, razbremeniti, odvzeti breme (quelqu'un komu); izstreliti; commerce kvitirati, črtati, izbrisati; familier vreči (pogled)

se décharger sprožiti se, figuré oprostiti se, osvoboditi se; odteči, razliti se
le pistoletest déchargé pištola ni nabasana
décharger sa colère, sa mauvaise humeur sur quelqu'un stresti svojo jezo, svojo slabo voljo na koga
décharger un coup sur quelqu'un zadati komu udarec
décharger son cœur izliti, olajšati si srcé, zaupati se (komu)
décharger l'inculpé razbremeniti, oprostiti obtoženca
décharger sa rate, sa bile (familier) dati duška svoji jezi, svoji slabi volji
décharger d'une obligation oprostiti koga obveznosti
décharger un accusé, d'(une) accusation (juridique) oprostiti obtoženca, obtožbe
il s'est déchargé de certains travaux sur ses collaborateurs nekaj svojih del je odložil, predal svojim sodelavcem

dēcharmidō -āre (dē in Charmidēs) šalj. decharmidare se „izharmiditi se“, dvoumno = opustiti ime Harmid in (z namigom na χάρμα veselje) odreči se veselju, slovo dati veselju: Pl. (nekateri berejo recharmidāre).

dēcipiō -ere -cēpī -ceptum (dē in capere)

1. (pre)varati, ukaniti, (pre)slepiti, premotiti, zmamiti: in eo fallis et decipis Ci., scilicet verba dedimus, decepimus Ci., labi, errare, nescire, decipi et malum et turpe ducimus Ci.; trans.: me ipsum paene ille decepit Ci., oculos decipit error O.; z abl. instrumenti: vos populumque rugis supercilioque decepit Ci., deceptus dolo Ci., deceptus ordine atque vestitu N., viā decipi L. pot zgrešiti, decipi specie recti H. dati se preslepiti; nam. abl.: deceptus per imprudentiam Ci.; deceptus per colloquium C., deceptus per fas et fidem L.

2. occ.
a) uiti, neopažen osta(ja)ti: decepere insidiae L., amatorem caecum amicae decipiunt vitia H.
b) storiti, da nevede mine čas (ali trud), prijetno (zabavno) prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., decepta nox O., decipitur labor O. storiti, da se pozabi, (Tantalus) laborem (Grški acc.) decipitur dulci sono H. sladki glasovi store, da (Tantal) pozabi muke (drugi berejo: laborum, opirajoč se na grški ἐπιλανϑάνεσϑαι πόνων pozabiti muk).

decir* reči, dejati; praviti, povedati; izjaviti; trditi; imenovati

decir Ia buena ventura vedeževati
decir entre (para) sí pri sebi (tiho) reči
decir misa brati mašo
el qué dirán strah pred govoricami
no decir una cosa por otra povedati resnico
por decirlo así, digámoslo tako rekoč; tako nekako
no sé que me diga ne vem, kaj naj k temu rečem
como quien no dice nada meni nič, tebi nič; brez nadaljnjega
¡no digo nada! (ironično) seveda, naravno!
decir (de) nones zanikati, (za)tajiti; odbiti
tener a. que decir imeti kaj očitati
decir a voces (a gritos) glasno zavpiti
decir bien dobro (primerno) govoriti; pristojati
dar que decir a la gente dati povod za govorice
decir por decir metati bob ob steno
por mejor decir bolje rečeno, točneje povedano
es decir, es a decir namreč
¿es decir que no vienes? torej ne prideš?
sé decir que toliko lahko rečem, da ...
ni que decir tiene que samo po sebi umevno je, da ...; naravno, da ...
¡y decir que es pobre! in če č!ovek pomisli, da je reven!
¡digo! tako vsaj jaz mislim; mislim da! neverjetno!
¡diga! halo! (telef. klic)
¡Vd. dirá! kot želite! seveda!
como si dijéramos tako rekoč; tako nekako
decirse imenovati se
dijérase tako rekoč
diciendo y haciendo rečeno storjeno
más de lo que puede decirse neizrekljivo veliko

déclaration [-sjɔ̃] féminin izjava, deklaracija; proglasitev, proglas, napoved, naznanilo; prijava

déclaration d'amour ljubezenska izjava
délai masculin de déclaration rok prijave
jugement masculin de déclaration d'absence proglasitev o pogrešanosti, izginotju (kake osebe)
déclaration d'accident prijava nezgode
déclaration d'arrivée, de séjour (policijska) prijava o prihodu, o bivanju
déclaration de décès, de naissance prijava o smrti, o rojstvu
déclaration de départ (policijska) odjava
déclaration en douane, obligatoire, d'impôts carinska, obvezna, davčna prijava
déclaration de faillite napoved konkurza
déclaration de guerre vojna napoved
déclaration des droits de l'homme et du citoyen deklaracija o človekovih pravicah
faire une déclaration (à la presse) dati izjavo (novinarjem)
faire sa déclaration d'arrivée, de départ (policijsko) prijaviti se, odjaviti se

dedans [dədɑ̃] adverbe notri, noter; masculin notranjost, notranja stran

de dedans iz notranjosti
en dedans (de) znotraj
au dedans de, par dedans (de) v notranjosti
là dedans tu notri
donner dedans (figuré) dati se oslepariti, ujeti se
être dedans (familier) biti pijan
mettre, foutre, ficher quelqu'un dedans (figuré, familier) zagosti jo komu; populaire v zapor vtakniti
se mettre dedans (z)motiti se
ne savoir si l'on est dedans ou dehors biti v negotovosti, ne vedeti, kako in kaj

dēfēnsor -ōris, m (dēfendere)

1. odbijalec, odvračalec: necis, periculi, calamitatum suarum Ci.; his (sc. sublicis) defensoribus C. po njihovem odporu (zaščiti).

2. branilec, poseb. voj., v pl. pogosto = posadka, straža, zaščita: canes defensores Varr., defensores templorum atque tectorum Ci., paucitas defensorum C., interioris munitionis defensores C., defensores oppidi Auct. b. Afr., moenium S., nec defensoribus istis tempus eget V., muros defensoribus nudare L., murus defensoribus nudatus est C., oppidum vacuum a defensoribus L. ali moenia vacua defensoribus L. ali classis vacua a defensoribus Auct. b. Afr. brez branilcev, urbs deserta a defensoribus Iust., defensores dare T. zaščito dati, Alexandro defensore adversus Bruttios uti Iust.

3. branilec pred sodniki = zagovornik, zaščitnik, zastopnik: constituere alicui defensorem Ci., fieri defensorem alicuius Ci., miserorum fidelis defensor Ci., defensoris et amici officium Ci., improbus, ultro qui meliorem audax vocet in ius, illius esto defensor H., parare aliquem ingenti mercede defensorem Suet.; (o ženski): etsi mulier defensor alicuius exstiterit Ulp. (Dig.).

4. pren.
a) sploh branilec, čuvar, zaščitnik: iuris et libertatis, eius sententiae, provinciae, optimatium, bonarum partium Ci., video P. Sestium, meae salutis, vestrae auctoritatis, publicae causae defensorem Ci., quam foede perierunt vostri defensores S., apud consulem deprecatorem defensoremque alicui adesse L., ex defensore senatoriae causae repente patronus plebis evasit Iust.
b) v pozni cesarski dobi d. civitatis, plebis, loci ipd. = oblastnik v pokrajinskih mestih, ki je branil prebivalstvo pred nasiljem cesarskih namestnikov, obenem pa je bil redarstveni uradnik in (deloma) sodnik: Icti.

dégager [degaže] verbe transitif osvoboditi, sprostiti; rešiti (zastavljene predmete); odvezati (od obveznosti, obljube); sport zelo daleč suniti žogo; potegniti (iz); odstraniti oviro; zrahljati (vijak); chimie razviti, oddajati, osvoboditi; militaire razbremeniti; figuré izžarevati

dégager sa montre du mont-de-piété dvigniti svojo uro iz zastavljalnice
dégager sa parole umakniti, nazaj vzeti svojo besedo
je dégage toute responsabilité dans cette affaire odklanjam vsako odgovornost v tej zadevi
dégager un blessé des décombres rešiti, izvleči ranjenca izpod ruševin
dégager quelqu'un de sa promesse odvezati koga njegove obljube
dégager une somme d'argent sprostiti, dati na voljo vsoto denarja
dégager la table pospraviti mizo, odstraniti vse z mize
allons, dégagez! pojdite naprej, napravite prostor!
se dégager osvoboditi se, izmotati se
le ciel se dégage nebo se jasni
des gaz se dégagent des plantes plini se razvijajo, prihajajo iz rastlin
la rue se dégage peu à peu ulica se polagoma prazni
la vérité se dégage resnica prihaja na dan

dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
dejar aparte ob strani pustiti, preiti
dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
dejar caer spustiti na tla
¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
dejar el pellejo umreti
dejar pobre osiromašiti
dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
no dejar roso ni velloso vse poskusiti
no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
¡deja! proč!
¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
dejar a un lado ob strani pustiti
dejar con vida pri življenju pustiti
dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
dejar de escribir nehati pisati
dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
dejar para otro día odložiti na naslednji dan
dejar que pensar dati misliti
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
dejarse caer pasti, zrušiti se
dejarse rogar dati se prositi
dejarse ver dati se videti, pokazati se
dejarse a los vicios vdati se pregreham
dejarse de a/c odreči se čemu
se dejó decir que... rekel je celó, da ...
¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
dejar de cuenta na voljo dati

delež [é] moški spol (-a …)

1. der Anteil; der Teil; -anteil, -teil (glasov Stimmenanteil, izvoza Exportanteil, pri podjetju Geschäftsanteil, stroškov Kostenanteil, minimalni Mindestanteil, solastniški Miteigentumsanteil, tržni Marktanteil)

2. pri gospodarskih družbah: die Beteiligung (manjšinski Minderheitsbeteiligung, pri dobičku Ergebnisbeteiligung); družabnika: die Einlage (denarni Geldeinlage, družabnika die Stammeinlage)

3.
pravo dedni delež das / der Erbteil
pravo nujni delež der Pflichtteil
pravica do nujnega deleža der Pflichtteilsanspruch
vračunanje prejetih daril v dedni delež die Kollation
rudarstvo, pravo rudniški delež der Kux

4. delež česa v: kemija der Anteil, der Gehalt (soli Salzgehalt, trdnih snovi Feststoffgehalt)
|
figurativno levji delež der Löwenanteil
imeti delež pri beteiligt sein an
dati komu delež pri (jemanden) beteiligen an

délež part ženski spol , portion ženski spol , quote-part ženski spol

delež dati komu pri čem faire participer quelqu'un à quelque chose; intéresser quelqu'un à (dans) quelque chose
dedni delež part ženski spol (portion ženski spol) d'héritage, émolument moški spol
delež pri dobičku part ženski spol de bénéfice
dolžni delež (pravno) réserve ženski spol (légale ali héréditaire)

délibération [-rasjɔ̃] féminin posvetovanje; sklep; figuré premislek

sans délibération brez premisleka
salle féminin des délibérations posvetovalnica
mettre une guestion en délibération dati vprašanje v razpravo
prendre une délibération skleniti
après mûre délibération po zrelem premisleku