Franja

čestitati s stisnjenimi zobmi frazem
(ne privoščiti uspeha ali dosežka) ▸ összeszorított foggal gratulál
Menim, da so mi vsi iskreno čestitali in da ni bilo nikogar, ki bi mi čestital s stisnjenimi zobmi ... vsaj upam. ▸ Szerintem mindenki őszintén gratulált, és nem volt senki, aki összeszorított foggal gratulált volna... legalábbis remélem.

češ [è/ə]

1. als würde er/sie sagen wollen (češ, kaj mi pa kdo more als würde er/sie sagen wollen: mir kann niemand was anhaben)

2. [führt die indirekte Rede ein]
češ da angeblich soll (er/sie)

čèš adv. (za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli)

1. come dire:
držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar si dava arie di sicumera, come dire: non ho paura di nessuno!

2. češ da dicendo che; con la scusa, col pretesto che:
prišel je z veliko zamudo, češ da je zgrešil pot venne con molto ritardo scusandosi che si era (si sarebbe) smarrito
zagrozil mi je, češ da naj se pazim mi minacciò dicendomi di stare bene attento

čèš prisl. adică
□ češ da sub pretext că

češki pridevnik
1. (o Češki in Čehih) ▸ csehNekateri med njimi so hudo žejo seveda pogasili z dobrim češkim pivom. ▸ Természetesen néhányan közülük az égető szomjukat finom, cseh sörrel oltották.
Povezane iztočnice: češka krona

2. neformalno (cenen; nekakovosten) ▸ gagyi, vacak
Malo češko je vse skupaj pri tej igrici in točno se vidi, da je razvijalcem zmanjkalo časa. ▸ Kicsit vacak ez az egész játék, látszik, hogy a fejlesztőknek nem volt elég ideje.
Se strinjam z vsemi, zelo všečen avtomobil, sam ledice zgledajo totalno češke. ▸ Egyetértek mindenben, nagyon tetszetős autó, csak a ledlámpák néznek ki teljesen gagyinak.

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čéveljček (-čka) m pl. čeveljčki scarpette:
plesni čeveljčki scarpette da ballo

čevljarstvo samostalnik
1. (dejavnost) ▸ cipőkészítés, cipészet, lábbelikészítésV družini je bilo sedem otrok, oče pa jih je preživljal s čevljarstvom. ▸ Hét gyermek volt a családban, akiket az apjuk cipőkészítésből tartott el.
Povezane iztočnice: ortopedsko čevljarstvo, modno čevljarstvo

2. (trgovina ali podjetje) ▸ cipészet
Srečevala sem Lilo, ki je hitela v čevljarstvo, da je odprla, pometla, pomila in pospravila lokal. ▸ Találkoztam Lilával, aki a cipészetbe sietett, hogy kinyissa, felsöpörje, felmossa és kitakarítsa az üzletet.
Sopomenke: čevljar

čez² prep.

1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri

4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione

čič moški spol
čič ne da nič, delavec je kruhovec Faulenzen bringt nichts ein
➞ → čičati

čìč (číča) m nareč. lo star seduti
PREGOVORI:
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano ha poco oggi e niente domani

čísto completamente; enteramente

čisto nor completamento loco
to je nekaj čisto drugega eso es cosa muy distinta
mi je čisto vseeno me es (completamente) igual; lo mismo me da
čisto malo un poquito

čítati to read

čítati dalje to read on
čítati do konca to read through
zopet čítati to reread
čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
čítati glasno to read aloud
čítati tiho, potihem to read to oneself
čítati zase (skrivaj) to read to oneself
čítati pazljivo to peruse
čítati površno, bežno to skim
čítati komu kaj to read something to someone
čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
čítati komu na obrazu to read someone's face
on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
to se čita kot roman it reads like a novel
ona ne čita mnogo she is not much of a reader
knjiga se lepo čita the book reads well
ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
najbolj čitana knjiga the most widely read book

čívkati¹ (-am) | čívkniti (-em) imperf., perf.

1. cinguettare (tudi ekst.):
pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi ne parlano anche i passeri, è cosa risaputa

2. pejor. pog. parlare, raccontare:
da mi ne čivkneš o tem! mi raccomando, acqua in bocca!

3. crepare, stendere le cuoia

človek³ [ô] moški spol (človeka) v nedoločni rabi: man, (v sklonih : einem) (človek nikoli ne ve man weiß nie, človek bi mislil man würde meinen; človek bi ponorel da geht einem der Hut hoch)
človek bi ponorel es ist, um die Wände hochzugehen/es ist zum Verrücktwerden
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
človeku se ne posveti takoj es leuchtet einem nicht sofort ein
človeku je žal es tut einem leid

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

človek dialoga frazem
(o razumni osebi) ▸ párbeszéd embere
Nekateri ga imajo za človeka dialoga in menijo, da bo z njim lažje doseči izpustitev talcev. ▸ Néhányan a párbeszéd emberének tartják, akivel könnyebb lenne elérni, hogy elengedjék a túszokat.
Je človek dialoga, sposoben upoštevati mnenja tudi drugače mislečih. ▸ A párbeszéd embere, képes figyelembe venni az eltérő gondolkodású emberek véleményét is.

čóln (-a) m barca, battello; imbarcazione; canotto, scialuppa:
dirkalni čoln imbarcazione da corsa
rešilni čoln scialuppa di salvataggio
ribiški čoln barca da pesca
motorni čoln, čoln na vesla barca a motore, a remi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. desantni, jurišni, torpedni čoln mezzo da sbarco, battello d'assalto, (v I. in II. svetovni vojni) Mas

čópič (-a) m pennello:
okrogel, ploščat čopič pennello rotondo, piatto
pleskarski čopič pennellessa (da imbianchino)
slikarski čopič pennello da pittore
mojster čopiča grande, eccellente pittore

črhn|iti (-em)
niti črhniti keinen Mucks von sich geben
ne da bi črhnil ohne ein Sterbenswörtchen zu sagen