Franja

piérde pierd vt.

1. izgubljati, izgubiti, biti ob

2.
□ a pierde încrederea cuiva zameriti se

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

pigreō -ēre (piger) len (lenoben, leniv, nedelaven) biti, lenariti: omnes [se] gaudent facere recte, male pigrent Acc. fr., post aetate pigret sufferre laborem Enn.

pigritor -ārī -ātus sum (intens. k pigrārē) zelo len ali zelo nemaren biti: Vulg., Aug.

pigrō -āre -āvī (piger) kasneti, kasniti, zamujati, imeti zamudo, biti pozen, obotavljati se: melius pigrasse quamde properasse est nefas Acc. fr., fateor: sed cur propter te haec pigrem aut huius dubitem parcere capiti? Acc. fr. = dep. pigror -ārī: quod si pigraris paulumve recesseris ab re Lucr., quidquid novi, scribere ne pigrere Ci. ne zamudi mi pisati.

píliti pílīm ekspr., samo v 1. os. edn., biti ravnodušen do koga, česa: Šta predstojnik? - Pilim ja tebi i njemu ravnodušen sem do tebe in njega, vulg. dol mi visiš ti in on

pillow² [pílou]

1. prehodni glagol
položiti na blazino, podpreti (glavo) z blazino

2. neprehodni glagol
nasloniti se na blazino, počivati na blazini, biti za blazino

piloter [-lɔte] verbe transitif

1. krmariti, pilotirati; šofirati; familier voditi, biti za vodnika

2. zabijati pilote (kole)

piloter un avion, une voiture de course pilotirati letalo, šofirati dirkalni avto
il sait piloter on zna pilotirati (letalo)

pin² [pin]

1. prehodni glagol
pripeti (to, on na)
zapeti, speti (up)
pribiti, prebiti (s klinom, žebljičkom itd.); pritisniti, pritiskati (against ob, to na)
pritisniti koga ob zid (down)
obvezati koga k čemu (down to)
vezati, ukleščiti (sovražne sile, šahovske figure; down)
natančno določiti, definirati (down)
tehnično zakliniti, pričvrstiti (down)

2. neprehodni glagol
biti pričvrščen; prilepiti se

to pin the blame on s.o. pripisati komu krivdo
to pin one's hopes on graditi na čem, verovati v kaj
to pin one's faith on neomajno komu zaupati
to pin back s.o.'s ears nahruliti koga, pretepsti, prekositi, premagati
to pin o.s. to s.o. prilepiti se komu, živeti na njegov račun

pincer [pɛ̃se] verbe transitif ščipati, pri-, uščipniti, uščeniti; stiskati, biti pretesen (obleka); prijeti s kleščami; familier, figuré ujeti, prijeti, zalotiti; grajati; zasramovati; verbe intransitif gristi, rezati, zbadati; bili občuten (mraz); musique igrati (de na)

pincer le bec (populaire) zategniti usta; namrdniti se
pincer de la guitare igrati na kitaro
pincer les lèvres stisniti ustnice
en pincer pour quelqu'un biti zateleban v koga
se faire pincer (familier) dati se ujeti, zasačiti
la police l'a pincé en flagrant délit policija ga je zasačila na dejanju
le froid pince dur mraz reže

pinch² [pinč]

1. prehodni glagol
ščipati, uščipniti; stisniti, stiskati
figurativno utesniti, tlačiti, omejiti
figurativno ščipati (mraz), osmoditi (slana), mučiti (žeja, lakota); iztisniti denar od koga
sleng ukrasti
sleng zapreti, aretirati
britanska angleščina priganjati konja

2. neprehodni glagol
tiščati (čevelj, dolg itd.)
figurativno biti v stiski, mučiti, boleti; skopariti
sleng krasti

to pinch off odščipniti (vršičke)
to be pinched for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to be pinched biti v stiski, biti na tesnem (for, in, of)
pinched circumstances omejene razmere
to be pinched with cold biti premražen, pomodreti od mraza
to be pinched with hunger biti izstradan
to be pinched with poverty biti zelo siromašen
a pinched face shiran obraz
to pinch and scrape komaj izhajati, stiskati, trpeti pomanjkanje, ničesar si ne privoščiti
to pinch s.o. in (on, for) držati koga na kratko
that is where the shoe pinches tam čevelj žuli

pinnacle [pínəkl]

1. samostalnik
arhitektura stolpič, majhna kupola; konica (skale, hriba), vrh
figurativno vrhunec, višek

2. prehodni glagol
arhitektura okrasiti s stolpiči; povišati; biti vrhunec česa; tvoriti vrh

pioneer [paiəníə]

1. samostalnik
pionir, začetnik, kdor utira pot
vojska vojak tehničnega oddelka, okopnik

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
utirati pot, voditi; biti pionir

pirate² [páiərət]

1. prehodni glagol
ropati; neupravičeno ponatisniti, kršiti avtorsko ali založniško pravico

2. neprehodni glagol
gusariti, biti pirat

pisateljeváti -újem biti pisac, baviti se pisanjem

pȉzmeniti -īm, pȉzmiti se -īm se gojiti sovražne naklepe, biti sovražen, biti hud, jezen na koga: znam, ti pizmeniš na mene zbog djevojke

pizzicare

A) v. tr. (pres. pizzico)

1. vščipniti, ščipati

2. pičiti, pikati

3. glasba trzati s prstom

4. pog. zalotiti; ujeti:
la polizia lo ha pizzicato sul fatto policija ga je ujela na delu

5. pren. dražiti; zbosti, zbadati

B) v. intr.

1. zasrbeti (tudi pren.)

2. biti pikanten

3. pren.
pizzicare di dišati po

C) ➞ pizzicarsi v. rifl. (pres. mi pizzico) zbadati se; dražiti se

plăceá plac vi. biti všeč, ugajati

placer* [-zc-] ugajati, všeč biti, prijati

si le place a V. če Vam prija
si le place če se Vam ljubi
eso se hace, lo que a Dios place človek obrača, bog pa obrne
pluguiera a Dios bog daj

plahòvati plàhujēm
1. biti nagel, vzkipljiv
2. biti objesten, prešeren: ženi čovjeka da ne plahuje