Franja

play² [pléi]

1. neprehodni glagol
igrati (for za)
šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

2. prehodni glagol
gledališče igrati, uprizoriti
šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
to play it cagey biti previden, omahovati
figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
to play booty prevarati
figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
to play s.o. dirt izigrati koga
to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
to play by ear igrati po posluhu
to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
to play s.o. false izdati koga
to play the fool zganjati neumnosti
to play a fish utruditi ribo na trnku
to play fast and loose with zlorabljati koga
to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
to play guns on obstreljevati
to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
to play the knave varati
to play a good knife and fork jesti z apetitom
to play the horses staviti na konjskih dirkah
to play for love igrati za zabavo ne za denar
sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
to play the races staviti na konjskih dirkah
to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
to play possum hliniti spanje
to play upon the square pošteno ravnati
to play safe previdno ravnati, ne tvegati
to play second fiddle imeti podrejen položaj
to play a good stick dobro sabljati
to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
to play s.o. a mean trick prevarati koga
to play tricks with nagajati
to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s

play up

1. neprehodni glagol
zaigrati (glasba); napeti vso moč, z vsem srcem biti pri stvari
gledališče z vsem srcem igrati

2. prehodni glagol
pogovorno napihniti kaj; jeziti koga

to play up to podpreti koga; laskati komu; prilagoditi

please [pli:z]

1. prehodni glagol
ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

2. neprehodni glagol
dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

it pleases me, I am pleased with ugaja mi
I'll be pleased veselilo me bo
I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
please yourself postrezi si, kot želiš
only to please you samo tebi na ljubo
please God če bog da
if you please če dovoliš, če ti je prav
and now if you please zamisli, lepo te prosim
please prosim
please not prosim ne

pleasure² [pléžə]

1. prehodni glagol
ugoditi, ustreči

2. neprehodni glagol
uživati, biti všeč

plēctō² -ere (indoev. kor. *plāg-, *plēg- (*plĕg-), *plāk- (*plăk-) biti, tolči, udarjati; prim. plangō)

I. kaznovati: deum Aus., aliquem ferire ac plectere Prud., aliquem capite Cod. I. s smrtjo. —

II. pass. plector, plectī

1. biti tepen: tergo H. po hrbtu, plectar pendens Ter.

2. metaf.
a) biti kaznovan, trpeti kazen, pokoríti se, delati pokoro za kaj: ut in suo vitio quisque plectatur Ci., iure plectimur Ci., quidquid delirant reges, plectuntur Achivi H., quod crimen vidi, plector O., cur ego plectar amans, si vir tibi marcet ab annis? O.; z abl. in gen. criminis: neglegentiā (za, zaradi) plectimur Ci., insimulationis falsae Ap.; z abl. kazni: capitis poenā Icti. s smrtno kaznijo.
b) occ. biti karan (opominjan, oštevan): cavit, ne quā in re iure plecteretur N.

pludern biti nabran/preširok

poach² [póuč]

1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir

2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom

pod predl.
I. s akuz., na pitanje kuda
1. pod: vreči kaj pod noge, pasti pod voz, priti pod avto; priti pod oblast
doći pod vlast; priti pod vpliv
doći pod uticaj
2. pod (kada): pod noč; pod večer; pod jesen; pod starost
3. pod (kako): prodajati pod ceno
prodavati u bescjenje (-ce-)
4. pod noge je čedna ima lijepe (le-) noge
II. s instr.
1. pod, na pitanje gdje: biti zemljo; ležati pod drevesom; to se mota pod nogami
2. biti pod oblastjo biti pod vlašću; biti pod vplivom
biti pod uticajem
3. pod (kako): povedati pod prisego
izjaviti pod zakletvom; delati pod vplivom, priznati pod pritiskom
III. sličnom zamjenicom: podme
pod mene, podte
pod tebe, podse
pod sebe, podnjo
pod nju

podmèzgati -ām biti v mezgi: drvo je podmezgalo

podòbriti pòdobrīm
I. narediti dobro: podobriti čiji karakter
II. podobriti se
1. postati dober: muž mi se podobrio
2. biti komu dober: vi se podobrite raji

poētor -ārī (poēta) pesnikovati, pesniti, biti pesnik: numquam poetor nisi si podager Enn., ineptia poetandi Aus. — Act. soobl. poētō -āre: priusquam poetare incipio Verus ap. Fr.

pògodovati -ujēm pogodovati, biti ugoden: ta atmosfera je pogodovala da se razvije u mladim dušama za javne poslove; stočarstvu vrlo dobro pogoduje jaka proizvodnja krmnog bilja

point² [pɔ́int]

1. prehodni glagol
ostriti, šiliti (svinčnik itd.)
figurativno poudariti, poudarjati (svoje besede); meriti, nameriti (at na)
matematika označiti decimalno mesto s piko, vejico; označiti z ločili, točkami; prekopati zemljo; upozoriti

2. neprehodni glagol
kazati s prstom (at, to)
upozoriti na divjačino (lovski pes); ležati, biti obrnjen, gledati (to na; hiša)
medicina zoreti (gnoj)

to point one's finger at s.o. s prstom koga pokazati
to point (up)on (oči, misli) upreti v, na
to point to (pozornost) usmeriti k
to point out pokazati, opozoriti na kaj
to point up tehnično zamazati razpoke, luknje v zidu; pokazati (s prstom, glavo); ameriško podčrtati, poudariti

poisser [pwase] verbe transitif prevleči s smolo, zasmoliti; mešati s smolo; umazati z lepljivo snovjo; figuré, populaire prijeti, aretirati; verbe intransitif biti lepljiv

être poissé (populaire) imeti smolo
il s'est fait poisser prijeli, aretirali so ga

pojémati -am i -mljem
1. popuštati, slabiti: mraz pojema
2. nestajati: vino pojema
3. biti na izmaku: zima pojema
4. gubiti se: glas pojema
5. ići na manjak: mesec pojema

pòjesti pòjedēm
I.
1. pojesti: pojesti sve, sav ručak, mnogo hljeba; pojesti koga od ljubavi; taj bi pojeo što posere ta bi še drek izpod sebe pojedel
2. biti nadležen: taj mi je pojeo dušu
3. zapraviti: pojesti cijelo imanje
II. pojesti se zgristi se: pojesti se od ljubavi, od zavisti

polissonner [-sɔne] verbe intransitif potepati se; nespodobno se vesti ali govoriti; biti poreden, neubogljiv (otrok)

poljúbiti se -im se račiti se, biti po volji: niti odgovoriti se mu ni poljubilo; kadar se mu je poljubilo, je bil zelo prijazen
kada mu se račilo, bio je vrlo ljubazan

polleō -ēre (iz *potsleō iz poteō)

1. veliko (mnogo) moči (premoči, zmoči, opraviti), môčen (močán, mogočen, vpliven, veljaven, silen, uspešen) biti v čem, pri čem, kje, na kakem področju, vplivati na koga, na kaj, imeti premoč, biti učinkovit kje, na kakem področju: Pl., Plin., Pr. idr., tantoque magis ferito, quanto magis potes pollesque (stara aliter. formula pri) L., qui (sc. senatus) certe unus plus quam dictatura tua potest polletque L., Etruria tantum pollens terrā marique L., qui in re publica tum plurimum pollebant C., ad fidem faciendam iustitia plus pollet Ci.; Tyria classis plurimum pollens mari Vell.; z abl.: pollere scientiā Ci., armis, gratiā, nobilitate T., pecuniā Suet.; z inf.: is omnibus exemplo debet esse, quantum in hac urbe polleat, oboedire tempori Ci. (Brutus 242); occ. (o zdravilih) (krepko, dobro, močno) učinkovati (delovati), (zelo) učinkovit biti: adversus scorpiones Plin., contra anginas efficacissime Plin. , aurum plurimis modis pollet in remediis Plin.

2. pren.
a) kaj veljati, imeti veljavo (vrednost): eadem vitis aliud in aliis terris pollet Plin.
b) biti bogat, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: utensilibus Ap. — Od tod adj. pt. pr. pollēns -entis, adv. pollenter (Cl.) môčen, močán, mogočen, silen, vélmožen (vêlmožen), vpliven, zmožen, veljaven, uspešen: Pl., Naev. fr. idr., matrona O., facundia S., qui (sc. animus) ubi ad gloriam virtutis via grassatur, abunde pollens potensque et clarus est animus S., herbae O. čarobna, čarovna, čarodejna zelišča (zeli, rastline), matrona pollens et opulens Ap., mens pollentior Tert.; adv.: pollentius Cl.; z abl.: hostis equo pollens O., pollens viribus S., pollens venenis Val. Fl.; z gen.: vini pollens Liber Pl.; z gr. acc.: cuncta pollens vir Sen. tr.; z inf.: tractare sereno imperio vulgum pollens Sil., vox Lethaeos cunctis pollentior herbis excantare deos Lucan.

polovíčiti -im
1. poloviti, dijeliti del- napola: polovičiti s kom plen
2. smanjivati na polovicu: to poloviči naš uspeh
3. biti nedosljedan (-sled-), ostajati na pola puta: v teh vprašanjih ni dobro polovičiti