Franja

ohólost hauteur ženski spol , arrogance ženski spol , fierté ženski spol , orgueil moški spol , morgue ženski spol , superberie ženski spol , présomption ženski spol , impudence ženski spol , suffisance ženski spol

govoriti z oholostjo parler avec hauteur (ali arrogance, fierté)
njegova oholost ne pozna meja son arrogance (ali impudence) n'a pas de limite

ohrani|ti (-m) ohranjati erhalten, bewahren, wahren; (ne opustiti) beibehalten; (ne ukiniti) [bestehenlassen] bestehen lassen; red, mir: aufrechterhalten; (posredovati naprej kot tradicijo) überliefern
ohraniti obliko formbeständig sein
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ohraniti hladno glavo/mirno kri auf dem Teppich bleiben, kühlen Kopf bewahren, die Nerven behalten
| ➞ → obdržati

oklevanje samostalnik
(omahovanje) ▸ habozás, hezitálás, tétovázásTokrat je brez oklevanja sprejel ponudbo, da pride na Bled. ▸ Ezúttal habozás nélkül elfogadta az ajánlatot, hogy jöjjön Bledre.Fant je po trenutku oklevanja ubogal. ▸ Pillanatnyi habozás után a fiú engedelmeskedett.Tudi o lepi Heleni ne vemo, kakšna je bila, zato so se v filmu šele po dolgem oklevanju odločili, da bo plavolasa. ▸ Szép Helénáról sem tudjuk, milyen volt, ezért csak hosszú hezitálás után döntöttek úgy, hogy szőke lesz a filmben.
Po dolgem oklevanju je sprejela zaposlitev v mednarodnem podjetju. ▸ Hosszas hezitálás után elfogadta az állást a nemzetközi vállalatnál.

oklevati glagol
(omahovati) ▸ habozik, hezitál, tétovázikŽenska je za trenutek oklevala, preden je odgovorila. ▸ A nő egy pillanatig habozott, mielőtt válaszolt.
Slišal sem, da ste dolgo oklevali pri izbiri študija. ▸ Hallottam, hogy sokáig hezitáltál, amikor kiválasztottad, hogy mit tanulj.
Predolgo že oklevate glede neke odločitve. ▸ Túl sokáig tétovázik, mielőtt döntene.
Če je treba komu pomagati, nikoli ne oklevate. ▸ Ha valakinek segítségre van szüksége, akkor ön sohasem tétovázik.

oklévati to hesitate; to waver; to vacillate; to be irresolute; to temporize; to linger; to pause, to falter, to boggle; to shilly-shally; not to know one's own mind

ne oklevaj! don't dawdle!, don't dillydally!

oklévati hésiter, tarder à, balancer, osciller, tâtonner, se tâter, tortiller , familiarno barguigner, traîner, lanterner, être indécis (ali irrésolu)

okleval je pri izbiri il ne pouvait arrêter son choix

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

okó eye; (na krompirju) eye; (mastno) drop of grease; botanika eye (of a bud)

kurje okó (figurativno) corn
operater kurjih očes chiropodist
stekleno okó a glass eye
magično okó magic-eye tuning
mačje okó (figurativno) (rear) reflector
z golim očesom with the naked eye
s prostim očesom with unaided eye
okó postave je budno the eye of the law is ever vigilant
imeti okó za lepoto (za kaj lepega) to have an eye for the beautiful
kakor daleč seže okó as far as the eye can reach, within eyeshot, within range of sight
dljè kot seže okó farther (ali further) than the eye can see
z očesom ne treniti not to bat an eyelid
niti z očesom ni trenil he did not even wince
on ne vidi več na levo okó he lost the sight of his left eye
vidim stvari z istim očesom kot ti (figurativno) I see eye to eye with you
pazi na okó! mind your eye!
zamižati na eno okó to wink an eye (ob at), (figurativno) to connive (at), to shut one's eyes to
zatisnil je eno okó ob mojem kajenju he turned a blind eye to my smoking
ne zatisniti očesa (figurativno) not to sleep a wink
nocoj nisem zatisnil očesa I did not get a wink of sleep last night
okó za okó, zob za zob an eye for an eye, a tooth for a tooth

okó œil moški spol ; (vid) vue ženski spol

oko za oko œil pour œil
s prostim očesom à l'œil nu
krmežljavo oko œil chassieux
kurje oko (medicina) cor moški spol, œil-de-perdrix moški spol
mačje oko œil de chat
magično oko œil magique
na oko (pribl.) au jugé, familiarno à vue de nez
mandeljnasto, poševno oko œil oblique (ali en amande, bridé)
orlovsko oko œil d'aigle
ostro oko œil sûr (ali juste)
podpluto oko (od udarca) œil poché (ali au beurre noir)
umetno oko œil artificiel
stekleno oko œil de verre
zrklo očesa (anatomija) globe moški spol de l'œil (ali oculaire)
imeti dobro, ostro oko avoir une bonne vue, avoir le coup d'œil (juste), familiarno avoir le compas dans l'œil
kakor daleč seže oko à perte de vue
oceniti na oko estimer à vue d'œil
ne zatisniti očesa celo noč ne pas fermer l'œil de la nuit

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

okó ojo m ; (vid) vista f ; (na trti) yema f ; (na juhi) ojo m

s prostim očesom a simple vista
oko za oko ojo por ojo
na oko a ojo
bolščeče oko ojo de besugo
krmežljavo oko ojo légañoso (ali pitarroso)
mačje oko (avto) ojo de gato
magično oko ojo mágico
mandeljnasto oko ojo oblicuo
kurje oko callo m, ojo de gallo (ali de pollo)
orlovsko oko ojo de áquila
podpluto oko (od udarca) ojo amoratado, fam ojo a la funerala
stekleno oko ojo de cristal
umetno oko ojo artificial (ali de cristal)
kakor daleč seže oko a pérdida de vista
pasti v oko (fig) saltar a la vista
imeti dobro oko tener buena vista
vreči oko na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti eno oko (pri čem) (fig) fam hacer la vista gorda
ne zatisniti očesa (celo noč) no pegar ojo (en toda la noche) glej tudi oči!

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

okostnjak samostalnik
1. (okostje) ▸ csontvázŽe dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

2. (presuh človek) ▸ csontvázMnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

3. (skrivnost) ▸ csontváz
Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

okupirati glagol
1. (zavzeti z vojaško silo) ▸ megszáll, okkupálNe bi se mogel sprijazniti s tem, da bi deželo okupirala tuja vojska. ▸ Nem tudnék belenyugodni abba, ha egy idegen hadsereg megszállná az országot.Med drugo svetovno vojno je nemška armada okupirala celotno ukrajinsko ozemlje. ▸ A második világháború alatt a német hadsereg Ukrajna teljes területét megszállta.

2. izraža neodobravanje (množično zasesti) ▸ ellep, megszállOtok Phuket je bil med prvimi, ki so ga okupirali turisti. ▸ Phuket volt az egyik első sziget, amelyet elleptek a turisták.V zadnjih desetih letih so Ljubljano okupirali avtomobili. ▸ Az elmúlt tíz évben az autók ellepték Ljubljanát.Še danes zbiram plišaste igrače, ki so dobesedno okupirale mojo sobo. ▸ Még mindig gyűjtöm a plüssjátékokat, amelyek szó szerint ellepték a szobámat.
Skoraj nepopisna gneča je v dopoldanskih urah dobesedno okupirala razstavišče. ▸ A délelőtti órákban szinte leírhatatlan tömeg lepte el a kiállítóteret.
3. (zahtevati veliko pozornosti) ▸ leköt, lefoglalDružinske težave bodo popolnoma okupirale vaše misli. ▸ A családi problémák teljesen lekötik a gondolatait.
Prijatelji vas bodo okupirali, preveč časa boste preživeli z njimi, zato se jih boste seveda naveličali. ▸ A barátok lekötik majd önt, túl sok időt tölt velük, és természetesen megunja őket.
Jaz sem se potem kmalu odselila od doma in služba me je okupirala. ▸ Aztán hamarosan elköltöztem otthonról, és a munka teljesen lefoglalt.

okús goût moški spol (tudi figurativno) ; (prijeten) saveur ženski spol

dober okus bon goût
slab okus mauvais goût
slabega okusa, brez okusa (kičast) de mauvais goût
brez okusa sans goût (ali saveur), fade, insipide
pomanjkanje okusa manque moški spol (ali absence ženski spol) de goût
po vašem okusu à (ali de) votre goût
z okusom avec goût
vsak po svojem okusu chacun (à) son goût, tous les goûts sont dans la nature, il en faut pour tous les goûts
vsak ima svoj okus des goûts et des couleurs on ne discute pas
to ni po mojem okusu ce(la) n'est pas de mon goût
to je stvar okusa c'est une affaire de goût
organ za okus organe moški spol du goût (ali gustatif)
krema ima slab okus la créme a un goût
biti grenkega okusa avoir un goût amer
biti brez okusa n'avoir pas de goût, manquer de goût
biti oblečen z okusom être habillé avec goût, être élégamment vêtu
z okusom oblečen élégant
imeti okus (figurativno) avoir du goût
imeti okus po nečem avoir un goût de quelque chose
imeti okus po prismojenem avoir un goût de brûlé
izbira je sivar okusa le choix est une affaire de goût
izgubiti okus za kaj perdre le goût de quelque chose
priti na okus pri kaki stvari prendre goût à quelque chose
privesti koga na okus za kaj mettre quelqu'un en goût
soditi po svojem okusu juger selon (ali d'après) son goût
jezik je organ okusa la langue est l'organe du goût
ostrega okusa de goût piquant
grenak, kisel, pikanten, sladek, slan, trpek okus saveur amère, acide, piquante, douce, salée, âcre

oleseneti glagol
1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodikStarejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.

2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásulZdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.

3. (otrpniti) ▸ megdermed
"Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.

4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat?

omadeževáti to stain; to soil; to sully; (dobro ime) to tarnish, to blemish

omadeževáti ugled to tarnish a reputation
ne bi si hotel omadeževáti rok s tem I would not soil my hands with it
njegove roke so omadeževane s krvjo his hands are stained with blood

omehčáti to soften (up); to mollify; to make tender; figurativno to move, to touch

omehčáti se to soften, to become tender (ali soft, mellow)
omehčáti se do koga to relent towards someone
dati se omehčáti to be moved, to relent
ne se dati omehčáti (figurativno) to harden one's heart, to remain implacable
nobena prošnja ga ni mogla omehčáti no entreaties could soften him

omeni|ti [é] (-m) omenjati erwähnen, zur Sprache bringen; po imenu: nennen; mimogrede v pogovoru: zu sprechen kommen (auf)
ne omeniti unerwähnt lassen