Franja

Zadetki iskanja

  • pollinārius 3 (pollen) (u)poraben za fino (drobno mleto) moko (moko v prahu, palísko (polísko), cvetno moko): nam istequidem gradus succretust cribro (sito, mekétec) pollinario: nisi cum pedicis condidicistis is[t]oc grassari gradu Pl., cribrorum genera Galliae saetis equorum invenere, Hispaniae lino excussoria et pollinaria, Aegyptus papyro atque iunco Plin.
  • póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete

    pólno prislov fully
    do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
    pólna luna full moon
    pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
    pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
    pólna vsota the entire sum
    póln ljudi full of people, crowded
    do vrha póln brim-full
    pólne tri ure three good hours
    póln voz a cartload
    s pólno paro (figurativno) at full blast
    s pólno hitrostjo (at) full speed
    v pólnem diru at full gallop
    v pólni vrednosti at full value
    s pólno pravico justly; with perfect justice
    póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
    póln veselja in high spirits, exuberant
    v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
    pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
    pólno zaposlen fully employed
    pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
    pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
    v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
    lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
    da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
    da bi bila nesreča pólna to make things worse
    drevje je pólno the trees are laden with fruit
    sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
    na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
    igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
    trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
    do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
    delati s pólno paro to work to capacity
  • pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

    pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
    sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
    pomágati si brez česa to go without something
    moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
    moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
    pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
    ne si znati pomágati to be at a loss
    ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
    pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
    prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
    on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
    kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
    tu se ne da nič pomágati it can't be helped
    temu je lahkó pomágati this is easily remedied
    kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
    to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
    ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
    kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
    to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
    kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
    pomágati komu do česa to help someone to get something
    vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
    hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
    pomagaj mi, da vstanem! help me up!
    pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
    pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
    vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
    vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
    tako mi bog pomagaj! so help me God!
    pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
    pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
    to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
    komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails
  • pomanjkljív deficient, defective, faulty; insufficient; (nepopoln) incomplete; inadequate; poor; unsatisfactory

    pomanjkljíva organizacija faulty organization
    pomanjkljíva prehrana malnutrition
    pomanjkljívo stanje defective state, defectiveness
    moja izgovarjava je še vedno pomanjkljíva my pronunciation is still faulty
    vaše znanje je pomanjkljívo your knowledge leaves much to be desired
  • pomén meaning; sense; (važnost) importance, significance, import

    brez poména meaningless, insignificant, of no account, void of importance
    v najširšem (najožjem) poménu besede giving the word its broadest (its strictest) meaning
    v dobesednem (prenesenem) poménu in the literal (in the figurative ali in the metaphorical) meaning
    v običajnem poménu besede in the usual sense of the word
    dejavnosti posebnega družbenega poména activities pl of special social interest
    biti največjega poména to be of the greatest significance
    stvar je brez poména the matter is of no importance
    nima poména it's of no account
    nima poména govoriti z njim, iti tja there's no point in speaking to him, going there
    to vprašanje je vitalnega poména this question is of vital importance (ali concern)
    ne razumeš poména teh besed you misunderstand the meaning of these words
    temu pripisujete prevelik pomén you make too much of it
    razširiti (zožiti) pomén to broaden (to narrow) the meaning
    ti obračaš, sprevračaš pomén mojih besed you are distorting the sense of my words
  • poméniti to mean; to signify; to be a sign of; to matter; to be of importance; to denote, to indicate; to express, to stand for

    kaj pomeni to? what does that mean?
    kaj pomeni ta beseda? what does this word mean?
    ne vem, kaj to pomeni I don't know what this means
    to ne pomeni nič it is of no consequence
    to ne pomeni nič dobrega this augurs no good
    kaj pomeni ta simbol? what is the meaning of that symbol?
    to ne pomeni mnogo there is not much in that
    kaj pomeni to vaše vedenje? what do you mean by such behaviour?
    jaz malo pomenim svojim otrokom I matter little to my children
  • pomilovánje pity; compassion; commiseration

    on je pomilovánja vreden he is much to be pitied
    pomilovánja vreden pitiable, deplorable, deserving pity, worthy of compassion
  • pomísliti to think (na of); to imagine, to conceive; to fancy; to consider (na kaj something); to be struck by an idea; to reflect

    pomisli! imagine!, fancy!, just think!
    pomisli, kaj delaš! think what you are doing!
    samó pomislite! just fancy (ali think)!
    pomisli, da si na mojem mestu! suppose you were in my place!
    na to ni niti pomísliti it is out of the question!
    na to še v sanjah ne bi pomislil nothing is further from my mind
    čakaj, da pomislim (vidim)! let me see!
    niti pomisliti ne smem na to I can't bear the thought of it
    pomisli(te) si to!, pomisli(te) kaj takega! fancy that!
    če pomislimo, da... considering that...
    pomísliti na najhujše to anticipate the worst
  • pómniti to remember; to be mindful of; to keep (ali to bear) in mind; to recollect

    (od)kar ljudje pomnijo within living memory
    kar pomnim, nisem videl... as long as I can remember, I've never seen...
    to je najslabše leto, kar ljudje pomnijo this is the worst year in living memory
  • pomóč help, aid, assistance, (v sili) succour; (denarna) subvention, bounty, subsidy, support, standby; (olajšanje) relief; (lek) remedy, cure

    brez pomóči helpless
    na pomóč! help! help!
    klic na pomóč cry for help
    klic za hitro, nujno pomóč v sili emergency call
    garnitura, oprema za prvo pomóč first aid kit
    s pomóčjo by the help of, by means of, by dint of, by (ali with) the aid of, by the agency of
    z božjo pomóčjo with God's help
    temu ni pomóči there's nothing to be done about it, there's no help for it, it cannot be remedied (ali helped)
    zanj ni več pomóči he is past help
    klicati na pomóč to shout (ali to call) for help, to call for assistance
    nuditi pomóč komu to offer help to someone
    nuditi prvo pomóč na postaji prve pomóči to give first aid at the dressing station (ali first-aid post)
    ponuditi svojo pomóč to offer one's aid
    hoditi s pomóčjo palice to walk with the aid (ali help) of a stick
    iti komu na pomóč to go to someone's help
    to mi ni bilo v nobeno pomóč it was no help to me
    poslati pomóč žrtvam potresa to send relief to the victims of an earthquake
    priti komu na pomóč to come to someone's rescue (ali aid, assistance)
    priskočil mi je na pomóč he ran (ali came) to my help (ali to my assistance)
    prositi za pomóč to ask for help
    napraviti kaj brez tuje pomóči to do something off one's own bat
    obrniti se na koga za pomóč to turn for aid (ali help) to someone, to resort to someone
    vsa zdravniška pomóč ga ni mogla rešiti all the resources of medical skill could not save him
    ne vem si (več) pomóči I am at my wits' end, I am in a quandary (ali a dilemma, a rare fix), pogovorno I'm up the creek, I'm up a gum tree
  • pomôči ➞ pomagati

    temu je lahkó pomôči this is easily remedied
  • ponatís reprint; reissue; reproduction

    knjiga je v ponatísu the book is reprinting (ali being reprinted)
    ponatís prepovedan copyright reserved
  • ponavadi prislov
    (v večini primerov) ▸ általában
    Otroci se bodo kot ponavadi učili tudi različnih instrumentov. ▸ Általában a gyerekek különböző hangszereken is megtanulnak játszani.
    Konec poletja ponavadi prinese skokovit padec temperature. ▸ A nyár vége általában ugrásszerű hőmérséklet-csökkenéssel jár.
    O dihanju ponavadi ne razmišljamo, dokler nam ne zmanjka sape ali se nam ne zamaši nos. ▸ Általában mindaddig nem gondolunk a légzésre, amíg el nem akad a lélegzetünk vagy nem dugul el az orrunk.
    Sopomenke: po navadi
  • ponazoriti glagol
    (prikazati) ▸ szemléltet, illusztrál, ábrázol
    ponazoriti razliko ▸ különbséget szemléltet
    ponazoriti stanje ▸ helyzetet szemléltet
    ponazoriti trditev ▸ állítást illusztrál
    ponazoriti razmere ▸ körülményeket szemléltet
    ponazoriti s podatki ▸ adatokkal szemléltet
    ponazoriti s številkami ▸ számokkal illusztrál
    ponazoriti z besedami ▸ szóban illusztrál
    ponazoriti z modelom ▸ modellel szemléltet, modellel ábrázol
    dobro ponazoriti ▸ jól szemléltet
    slikovito ponazoriti ▸ szemléletesen illusztrál
    ponazoriti s sliko ▸ képpel illusztrál
    ponazoriti na sliki ▸ képen szemléltet
    grafično ponazoriti ▸ grafikusan ábrázol
    ponazoriti s primerom ▸ példával szemléltet, példával illusztrál
    jasno ponazoriti ▸ világosan szemléltet
    praktično ponazoriti ▸ gyakorlatban szemléltet
    ponazoriti s primerjavo ▸ összehasonlítással szemléltet
    ponazoriti na primeru ▸ példán szemléltet
    Raven snop svetlobe lahko ponazorimo z ravno črto, ki jo imenujemo svetlobni žarek. ▸ Az egyenes fénysugár egyenes vonallal, egy úgynevezett fénysugárral ábrázolható.
    Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. ▸ Földgömbbel szemléltettük a Föld tengely körüli forgását és a Hold mozgását.
    "Tudi vi odločate, kdo pri vas vstopa v hišo in kdo navsezadnje ostane zunaj," je ponazorila. ▸ „Ön dönti el azt is, hogy ki léphet be a házába és végül ki marad kint” – magyarázta.
    Otrok imenuje žival ter ponazori njeno gibanje in oglašanje. ▸ A gyermek megnevezi az állatot, és bemutatja a mozgását és a hangját.
  • ponéhati ponehávati to cease; to stop, to finish; (veter) to abate, to get less violent, to slacken; (mraz) to relent; (vročina) to subside, to slacken

    veter ponehuje the wind slackens
    dež ponehuje the rain is slackening off
  • ponekod prislov
    (na nekaterih območjih) ▸ néhol, helyenként, itt-ott, néhány helyen
    ponekod na Gorenjskem ▸ helyenként Gorenjskán
    ponekod v tujini ▸ helyenként külföldön
    ponekod v Evropi ▸ itt-ott Európában, néhol Európában
    ponekod v visokogorju ▸ néhol a magashegységben
    ponekod na podeželju ▸ néhol vidéken, néhány helyen vidéken
    ponekod poledeneti ▸ néhol lefagy
    ponekod snežiti ▸ néhol havazik
    ponekod deževati ▸ néhol esik az eső, helyenként esik
    Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. ▸ Az alacsonyabb fekvésű helyeken reggel és délelőtt néhol köd lesz.
    Ponekod krije stroške delodajalec, drugod država, največkrat pa gre za kombinacijo obojega. ▸ Van, ahol a költségeket a munkáltató, másutt az állam viseli, leggyakrabban azonban e kettő kombinációjáról van szó.
    Zaradi nizkih temperatur so ceste ponekod po državi lahko poledenele. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt helyenként az országban jegesek lehetnek az utak.
    Ker bo komet zelo svetel, ga bo ponekod mogoče videti že z navadnim daljnogledom. ▸ Mivel az üstökös nagyon fényes lesz, néhány helyen közönséges távcsővel is látható lesz.
  • ponočevánje nocturnal revelry; keeping late hours; staying up late

    popivanje in ponočevánje drinking and late hours
    ponočevánje ob televizorju ni preveč priporočljivo sitting up late watching television is not highly recommended
  • ponôsen proud (na of); (ohol) haughty, lofty, stuckup

    biti ponôsen na kaj to pride oneself on something, to be proud of something, to take pride in something
    ponôsen na imetje purseproud
    na to si lahko ponôsen (figurativno) that's a feather in your cap
    na to ti res ni treba biti ponôsen that is nothing to be proud of
  • ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

    I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact.

    II.

    1. (v krščanstvu) škof: Sid.

    2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. Od tod adj.

    1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

    2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
    a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
    b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

    3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.
  • poosébljen personified

    poosébljeno usmiljenje kindness personified
    on je poosébljena čast he is the soul of honour
    on je poosébljena poštenost he is the soul of honesty (ali a paragon of honesty)