Franja

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

flāminius 3 (flāmen 2) posebnega (zlasti Jupitrovega) svečenika, flamenov, flamenski: aedes, lictor P. F. Subst.

1. flāminia -ae, f
a) (sc. domus) dom (hiša) Jupitrovega svečenika: Fabius Pictor ap. Gell.
b) (sc. uxor) žena Jupitrovega svečenika: Hier. (z obl. flaminea).
c) (sc. camilla) pomočnica žene Jupitrovega svečenika: P. F.

2. flāminium ali pravilneje flāmōnium -iī, n (sc. sacerdotium) služba -, dostojanstvo posebnega svečenika, flamenstvo: L., Val. Max., Gell., cuius (Caesaris) … flaminium cur reliquisti? Ci., flamonium Claudiale T., Diale flaminium Suet. — Od tod Flāminius 3 Flamínij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Flāminius Gaj Flaminij; ko je bil l. 232 tr. pl., je bil na njegovo pobudo sprejet predlog zemljiškega zakona, l. 227 je upravljal preturo na Siciliji, l. 223 kot konzul potolkel Insubre ob Adi ter kot cenzor l. 220 zgradil na Marsovem polju Flaminijev cirkus in Flaminijevo cesto iz Rima preko Narnije in Spolecija v Fanum (Fanum). Padel je l. 217 v bitki s Hanibalom ob Trazimenskem jezeru: Ci., N., L., L. epit.

2. njegov istoimeni sin; kot konzul se je l. 187 uspešno bojeval okrog Genove ter l. 181 ustanovil naselbino Akvilejo: L.

3. C. Flam., l. 66 pretor skupaj s Ciceronom: Ci.

4. C. Flam., Katilinov privrženec: S. — Kot adj. Flāminius 3 Flaminijev, flaminijski: circus Flam., ob katerem je bilo tržišče za steklenino, N. ap. Prisc., L., L. epit., Mart., prata Flam. L., via Flam. Ci., L. ali Flam. via O., T., Suet. tudi samo Flaminia -ae, f (sc. via) Mart., Iuv., T. — Od tod zopet adj. Flāminiānus 3 flaminijski: ostenta Ci.

flanc [flɑ̃] masculin bok, stran; figuré, poétique naročje

flanc à flanc bok ob boku
se battre les flancs zelo se truditi, se napenjati
être sur le flanc (familier) biti ves izčrpan, biti v postelji, biti bolan
mettre quelqu'un sur le flanc (familier) koga utruditi do izčrpanosti
prêter le flanc odkriti svojo slabo, šibko stran, izpostaviti se, dati povod
prêter le flanc à la critique izpostaviti se kritiki, dati povod za kritiziranje (zaradi svojega vedenja)
tirer au flanc (familier) delati se bolnega, militaire zabušavati, odtegniti se obveznosti

flegme [flɛgm] masculin flegma, mirnost, hladnokrvnost; médecine sluz (izpljunek, izbljuvek); technique (surovi) alkohol

faire perdre son flegme à quelqu'un koga ob hladnokrvnost, flegmo spraviti

fleō -ēre, flēvī, flētum

I. intr.

1. jokati (se), plakati: quid fles? Acc. fr., quin fles? Pl., ne fle, mulier fleret uberius Ci., rex in foro flens clamare coepit Ci., lapides flere cogere Ci. ali aliquem flere cogere Cu. ganiti do solz, haec pluribus verbis flens a Caesare petit C., flendo delicuit Hyrie O. se je od joka raztopila, se je utopila v solzah, se je razjokala, o multa (adv. acc. n. pl. = zelo) fleturum caput H. = ki ti preti nesreča, flere desinere Cat., Sen. rh. ne več jokati, izjokati se, fl. ubertim Sen. rh., effusius Cu., effusissime Sen. ph.; z dat. = jokati pred kom, tožiti mu svojo bol: felix, qui potuit praesenti flere puellae Pr.; s praep.: fl. de filii morte Ci., ob nostras vias Tib., ab insidiis Pr., ad singula Suet., cum gemitu Amm., cum aliquo, de illa aut pro illa Eccl.; v pass. brezos.: in ignem posita est: fletur Ter., macretur, fletur, lamantatur Ap., oratur, psallitur, fletur Sid.; pt. pf. = jokajoč(a) (se): mater pueri fleta et lacrimosa Ap.

2. metaf.
a) zarezgetati: equorum greges … comperit … ubertim flere Suet.
b) pesn. (o stvareh) solzeti, mezeti, kapljati: Prud., uberibus flent omnia guttis Lucr., flevit in templis ebur Sen. tr. —

II. trans.

1. objokovati koga, jokati (se) nad kom (čim), po kom (čem), oplakovati koga; le pesn. in poklas.: egone illum non fleam? Pl., quotiens fidem mutatosque deos flebit H., orba cum flet unicum mater Cat., illum (Marsyam) Satyri fratres flerunt (gl. opombo spodaj) O., hanc dicitur unus flesse (gl. opombo spodaj) Pelops O., fl. inultos dolores O., servitutem Ph., amissum fratrem Sen., rh. simul mortuos vivosque, neptium necem Cu., filii necem, Germanicum T.; v pass.: multum fleti ad superos (na zgornjem svetu, v času svojega življenja … ) Dardanidae V., nata fleatur O., flenda Graecia, fortuna O. objokovanja vredna, minus … est, quod flendum meo nomine quam quod illius gaudendum est Q.; subst. n. pl.: flenda pati Sen. tr.; flere s quod (da): quod interemi, non quod amisi, fleo Sen. tr.; z ACI: Tib., Pr., Val. Fl., me discedere flevit V., meretricis … periscelidem raptam sibi (esse) flentis H.; occ.
a) jokajoč (solzeč se) opisovati, opevati, peti: cavā testudine amorem H., feralia carmina Col. poet.
b) jokaje, solzeč se prositi (s finalnim stavkom): flemus, ni (= nē) nos divideret Pr., flere coepit, ne amicus pro se periret Hyg.

2. metaf. pesn. (o neosebnih subj.) kapati kaj: quem (sanguinem) plaga flerat (gl. opombo spodaj) roscidis livoribus Prud.

Opomba: Sinkop. obl. iz kor. pf.: flesti (= flevisti) O., flerunt (= fleverunt) V. idr. pesniki, flerat (= fleverat) Prud., flesse (= flevisse) L., O., Plin. idr. flesset (= flevisset) Stat.

flētus² -us, m (flēre)

1. (jok)anje, vekanje, ihtenje, tarnanje, tudi ganjenost: Pac. fr., Ca. fr., prae fletu Ci. od solz, od ganjenosti, fl. maeroris Ci., multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuistis Ci., in nostro omnium fletu nullam lacrimam aspexistis Milonis Ci., fletum populo movere Ci. narod do solz ganiti, ut urbe tota fletus gemitusque fieret Ci., eius viri mentio vocem meam debilitavit Ci. ob omembi onega moža mi je ganjenost zadušila glas, quis liberos adspicere potuit sine fletu? Ci., magno fletu auxilium petere coeperunt C., clamore et fletu omnia complentur C., cum fletu precibusque V., tacitus fl. L. tiho ihtenje, fletūs et lacrimas dare O. jokati in solziti se, fletūs ducere Pr. tožeč jok zagnati, infantium fl. Sen. ph., fletibus natos, laetitiā defunctos prosequuntur Q.

2. meton. solze, potok solzá: utinam omnibus abstergere fletum possemus Ci., fletum cruori miscuit O., fletūs fundere, fletibus ora rigare, fletu super ora refuso O., tepido manabant lumina fletu O. iz oči so kapale (so se ulivale) vroče solze.

Flēvō -ōnis, m Flevón (zdaj Zuidersee, Sudersee), jezero v severozahodni Germaniji; skozi to jezero je tekel tretji Renov rokav: Mel., Plin. (ki piše Flēvum -ī, n, sc. ostium, Flevov izliv); ob njem je bilo frizijsko gradišče.

flīctus -ūs, m (flīgere) trk, trčenje, udar stvari ob stvar: navium Pac. fr., dant sonitum flictu galeae V., galea horrida flictu adversae ardescit galeae Sil., fictu sonantia rostra Sil.

flora samostalnik
1. (rastlinstvo) ▸ flóraV zgodnjem poletju nam pot popestri bujna flora, v jeseni pa obilica robid in šipka. ▸ Kora tavasszal a buja flóra, ősszel pedig rengeteg szeder és csipkebogyó teszi változatossá az utunkat.Ob otoku si je moč ogledati čarobno podmorje, izredno bogato s floro in favno. ▸ A sziget mellett megtekinthető a kivételesen gazdag flórával és faunával rendelkező varázslatos tengerfenék.
2. (skupek mikroorganizmov) ▸ flóraNa normalno floro v nožnici neugodno vpliva tudi pretirana intimna nega z agresivnimi mili in pršili. ▸ A normál hüvelyflórára károsan hatnak az agresszív szappanok és az intimspré túlzott használata.Povezane iztočnice: črevesna flora

Flōra -ae, f (flōs) Flóra, „Cvetana“, „Cvetka“, boginja cvetlic in cvetja: Varr., Ci., Lucr., O., Iuv., Lact.; njeno svetišče ob rim. velikem cirkusu: T. — Od tod adj.

1. Flōrius 3 Florin: de re Floria Gell. o Florinem prazniku (Katonov spis).

2. Flōrālis -e Florin: flamen Varr., sacrum O. Florina slavnost, ioci Sen. ph. ob Florini slavnosti; subst. Flōrālia -ium in -iōrum, n (sc. sacra) floralije, Florin praznik (v Rimu so ga obhajali dne 27. 4.): Varr., O., Pers., Plin., Lact., Macr., tudi Q. igre ob Florinem prazniku; isti praznik pri Masilcih: Iust.

3. (iz adj. Flōrālis).

Flōrentia -ae, f (flōrēns)

I. Floréncija (zdaj Firenze), etrursko mesto ob Arnu: Fl., Front. Od tod adj. Flōrentīnus 3 florentinski: colonia Front.; subst. Flōrentīnī -ōrum, m Florentinci, prebivalci florentinskega mesta: Plin., T. —

II. bot. florencija, nek trs, florencijski trs: Plin.

Flūmentāna (flūmen) porta Rečna vrata ob Tiberi, ki so vodila iz (rim.) mesta na Marsovo polje: Varr., L., P. F.; šalj. = vaško posestvo pred Rečnimi vrati: Ci. ep.

follis -is, m (gl. flōs in prim. gr. θυλλίς = at. θύλακος vreča)

1. usnjena vreča, usnjat meh: ego te follem pugilatorium faciam Pl. (prim. corycus).

2. occ.
a) mehur = žoga, balon: Mart. (7, 32, 7; 14, 45, 2 in 47, 2).
b) kovaški meh, pihalo: Ci., Cu., Iuv. idr. f. fabrilis L. = f. fabrorum Vitr., follibus auras accipiunt V., conclusae in hircinis follibus aurae H.; metaf. = α) pljuča: folles spirant mendacia Iuv. β) f. ventris Macr. = želodec.

3. mošnja za denar: cum it dormitum, follem obstringit ob gulam Pl., tenso folle reverti Iuv., decem folles, id est decem sacci (kot nekaka hranilnica vojakov) P. Veg.; metaf. majhen denar = 1/4 unče: Cod. Th., centum folles aeris Lamp.

4. zračna blazina: Lamp.

fōns, fontis, m (prim. gr. θίς, θῖνες; menda izhajata iz istega korena tudi rečni imeni Don in Donava)

1. studenec, vrelec, vir, izvir(ek): Lucr., Hirt., Cu., Col., Plin. iun. idr. fons est, unde funditur e terra aqua viva Varr., fons aquae dulcis, cui nomen Arethusa est Ci., f. Stigius V., Bandusiae H., Medusaeus (= Hippocrene) O., Timavi O., calidi frigidique fontes L., O.; pesn. pl. za sg.: pro fontibus ille lacuque interiit O., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.

2. meton.
a) pesn. studenčnica, studenčna voda: restinguere fontibus ignes V., manibus dant ordine fontīs V., subducere fontes Lucan., fontis honores Val. Fl.
b) krst: Ambr.

3. metaf. vir, izvir, izvor, vzrok, začetek, začetnik: Col., Petr., Q., Iuv., Amm., f. maledicti, totius sceleris philosophiae, amicitiae Ci., fons et caput miseriarum Ci., philosophorum greges iam ab illo fonte et capite Socrate Ci., ex eodem fonte fluere Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., hic fontem perennem gloriae suae perdidit Ci., f. curarum, luminis Lucr., fontes ut adire remotos atque haurire queam vitae praecepta beatae H., f. iuris L., a fonte repetere L., cuius (ingenii) et ante fons infecundus … fuit O., f. veritatis Ph., mali Sil., fons regni Macedonia Iust.

4. pooseb. Fōns, Fontis, m Fóns (Fónt), studenčni bog, Janov sin: Fontis delubrum Ci., Fontis ara (na Janikulu) Ci. Soobl. Fontus -ī, m: Arn. — Od tod adj. Fontinālis -e, Fonsov (Fontov), fontinski, Fonsu (Fontu = studenčnemu bogu) posvečen: porta (ob južnem obronku Kvirinala proti Marsovemu polju) L.; subst. Fontinālia: P. F. ali Fontānālia: Varr. -ium, n fontanalije, fontinalije, Fonsov (Fontov) praznik, ob katerem so z venci krasili vodnjake.

Fontēius 3 Fontéj(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb.

1. T. Fonteius Crassus Tit Fontej Kras, l. 210 poveljnik v Hispaniji: L.

2. T. Font. Capito Tit Font. Kapiton je od l. 178 do 176 poveljeval v Hispaniji: L.

3. M. Font. Mark Font., padel l. 91 pri Askulu: Ci.

4. sin prejšnjega (z istim imenom) je bil ob Sulovi diktaturi legat v Hispaniji, potem v Makedoniji, pozneje od l. 77 do 75 v Narbonski Galiji: Ci. Njegova sestra Fonteja (Fonteia) je bila Vestalka: Ci.

5. C. Font. Capito Gaj Font. Kapiton je l. 37 z Mecenatom izposloval mir med Antonijem in Oktavijanom: H.

6. njegov sin z istim imenom, prokonzul v Aziji: T.

7. nekega konzula Fonteja v cesarski dobi omenja: Iuv. (13, 17). — Kot adj.: gens Fontēia Ci. Fontejev rod. — Od tod adj. Fontēiānus 3 Fontejev, fontejski: nomen Ci.

formalnost ženski spol (-i …) die Formalität, die Förmlichkeit
samo formalnost eine Formsache
formalnosti ob prehodu meje Grenzformalitäten množina
carinske formalnosti Zollformalitäten množina
opraviti formalnosti abfertigen
opravljanje formalnosti die Abfertigung
(carinskih Zollabfertigung, die Verzollung)

Formiae -ārum, f Fórmije, primorsko mesto Avrunkov v Laciju ob Apijevi cesti, sloveče po vinogradništvu in priljubljeno letovišče (zdaj Molo di Gaëta): Ci. ep., L., Mel., T., Suet., Fl., Symm. — Od tod adj. Formiānus 3 formijski, iz Formij, pri Formijah: Cat., ager, mons, saxa L., colles H., agri T.; subst.

1. Fōrmiānī -ōrum, m Formijani: Ci. ep., L., Vell.

2. Formiānum -ī, n (sc. praedium) Ciceronovo podeželsko posestvo, blizu katerega je bil umorjen: Ci. ep.; od tod dies Formiani (adj.) Mart. na tem posestvu prebiti dnevi.

fōrmō -āre -āvī -ātum (fōrma)

1. oblikovati, tvoriti, snovati, obrazovati (obraziti), uravna(va)ti, urediti; abs.: formare, figurare, colorare … non possent Ci.; z obj.: materia, quam fingit et format effectio Ci., f. lapsos capillos Pr., comam in gradus Suet. (s)plesti, varie vultūs Plin.; v pass.: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientis animari atque formari Ci., omnis imago formatur vagans (spremenljivo) O., formata terra O., in anguem formatus O. preobražen v kačo; pren.: f. orationem Ci., ea (verba) sicut mollissimam ceram ad nostrum arbitrium formamus et fingimus Ci., versūs citharā f. Plin. iun. ob citrah peti; occ. upodobiti: Himera in muliebrem figuram … (kot ženska) formata Ci., formatus … est cum cornibus Ammon O.

2. metaf. izobraziti, poučiti, (o)likati, omikati, uravnati, urediti, ustrojiti: format natura nos intus ad omnem fortunarum habitum H., f. puerum praeceptis H., talibus Iuno Semelen dictis formarat O., f. boves ad usum agrestem V. navajati, f. se in regis … mores ali collegas in suos mores L. prilagoditi, privaditi, formatis omnibus ad belli et pacis usus L., artibus formatus Col., f. oratorem, sapientem Q., mores Sen. rh., Q., Plin. iun., ingenia Cu., ingenia legibus institutisque Iust., mentes (srca) Q., provisa et formata cogitatio Q. pripravljena in dobro (primerno) izražena misel, circa educandos formandosque liberos T., a me formari et institui cupit Plin. iun., formatus in admirationem Suet. s hinavskim začudenjem; z dat.: laetos rectoris formabat Scipio bello Sil.; occ. obdelovati, (o)mehčati ((o)mečiti), vplivati na kaj, učinkovati na kaj: animos Ci., animum iudicum Q.

3. sinekdoha: iz kake tvarine ustvariti, napraviti, narediti, izgotoviti, izvršiti: signum in muliebrem figuram Ci., signum e marmore O., formabat in Ida Aeneas classem V., moenia urbis Tib. zgraditi; (o dramatiku) predstavljati: si audes personam formare novam (ustvariti nov značaj) H.; (o pisatelju) pisati, spisati: librum Plin. iun. epistulas orationesque … alieno ingenio Suet. dati drugim napisati; occ. izgovarjati: verba recte f. Q.; metaf. narediti, ustvariti, storiti, zasnovati, ustanoviti: quattuor modis formatas in animis hominum deorum esse notiones Ci., quam (consuetudinem) … ratione formabant Ci., in futura consilium f. Iust. načrt izdelati, zasnovati; pesn.: gaudia tacitā mente f. O. predstavljati (predočevati) si, misliti si.

fors, abl. forte, f, kot apel. le v teh dveh oblikah, kot nom. propr. Fors, Fortis, f tudi v drugih sklonih (ferre)

1. slučaj, naključje, dogodek, usoda: Acc. et Luc. ap. Non., Pac. ap. Corn., Ter. idr. quod cuique fors offerebat Ci., sed haec ut f. tulerit Ci., sin vitam mihi f. ademerit Ci., f. obtulit N., H., T., f. imperii recuperandi L., quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit H., f. eadem Hebrum siccat H., si f. tulit O., f. dura, ignara O., f. regit cetera T., f. fuit, ut … locarentur Gell. naključje je naneslo. Pooseb. Fors Usoda, boginja usode: quidve ferat Fors, experiamur Enn., sit sane Fors domina campi Ci., dea Fors O.; aliteracija: Fors Fortuna Ter., L., O. = srečno naključje, dies Fortis Fortunae Varr., aedis Fortis Fortunae L., T.

2. adv. abl. forte po naključju, slučajno, prigodno: Pl., Ter. idr. in Tiburte forte cum adsedimus Ci., cum … Puteolos f. venissem Ci., forte temere Ci., L. na slepo srečo, quid est tandem, quod casu fieri aut forte fortuna (po srečni usodi) putemus? Ci., forte in duobus exercitibus erant trigemini fratres L., forte quadam an divinitus L., ibam f. viā sacrā H., illā forte die sacra portabant O., vel forte vel providentiā Vell., forte an quia audiverat T., seu dolo (namenoma) seu forte surrexerit T., forte casuque Plin. iun.; occ. (večinoma enklitično) za vezniki ne, si, nisi = morda, morebiti, nemara, mogoče: ne quid animae forte amittat Pl., ne quis forte … cursitet Ter., elaborandum est, ne forte ea contemnenda esse videantur Ci., vereor, ne quis forte vestrum miretur Ci., si forte est domi Pl., si forte desit pecunia Ci., si f. intellegitis Ci., si quis vestrum f. miratur Ci., sin id tardius forte fiet Ci.; toda si forte (sc. contingit ali continget) = ob dobri sreči, če je (bo) sreča mila, če ima srečo, če bo imel srečo: (imitatus) pauca quaedam verba et aliquem, si forte, motum Ci., hicine vir … usquam nisi in patria morietur aut, si forte, pro patria? Ci.; tudi za vprašalnim si: Hannibal Africam accesit, si f. Carthaginienses ad bellum inducere posset N. če bi morda mogel … , nisi forte ipse non vis Pl., nisi forte exspectatis, ut illa diluam Ci., nisi me propter benevolentiam fallebat Ci.; tako tudi za vprašalnico num: num forte … sit finitio Q.

3. elipt. nom. fors (kot vrinjeni stavek z zamolčanim pomožnikom) = morda, morebiti, mogoče: Ter., Lucr., Tert. idr. et fors aequatis cepissent praemia rostris V., cesserit Ausonio si fors victoria Turno V., nova Tartareo fors semina monstra Val. Fl.; pogosto fors et morda (morebiti) tudi: Stat., quos illi fors et poenas ob nostra reposcent effugia V., fors et debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H., fors et in hora hoc ipso eiecto carior alter erit Pr.; tako tudi fors etiam: fors etiam optatam dabitur contingere pellem Val. Fl.

fortitūdō -inis, f (fortis)

1. moč, krepkost, jakost, trpežnost: Lact., hircorum Ph., vini, vinalis, corporis, nervorum Macr., galeae Iul. Val., feminalia de bysso retorta ob fortitudinem solent contexi Hier.

2. neustraš(e)nost, hrabrost, junaštvo, možatost, značajnost: Corn., fortitudo certat cum ignavia Ci., fortitudo est … scientia rerum perferendarum Ci., f. est dolorum laborumque contemptio Ci., hoc sentire prudentiae est, facere fortitudinis Ci., illae sunt solae virtutes imperatoriae, … fortitudo in periculis, industria in agendo Ci., gloria belli atque fortitudinis C., malarum rerum audacia fortitudo vocatur S., f. adversus aliquem Vell. hraber odpor, f. Gallorum Germanorumque Q.; v pl. = (posamezni) dokazi ali dejanja (čini) hrabrosti: Vitr., sunt … domesticae fortitudines non inferiores militaribus Ci. hrabra dela, izvršena doma, niso slabša kakor vojna (dela); tudi dokazi moči: fortitudines angelicae potestatis Hier.