Franja

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

same [séim]

1. pridevnik
isti, enak, podoben; omenjeni, rečeni
figurativno nespremenjen, enoličen

at the same time istočasno, hkrati
the same pravno, trgovina isti
the same as oni isti, ki
just the same popolnoma, čisto isti
much the same skoraj (da) isti, malone isti
the same thing as ista stvar (isto) kot
the very (just the, exactly the) same thing popolnoma isto, prav isto
which is the same thing kar je isto
by the same token v zvezi s tistim, kar je rečeno
it is all (just) the same to me to mi je vseeno
it is much the same to je v glavnem isto, prilično isto
it's the same old story to je stara zgodba, stara pesem
it comes to the same thing to pride na isto
he did it with this same knife to je storil prav s tem nožem

2. zaimek
isti, omenjena oseba

the same isto
same here pogovorno tako gre tudi meni; tako je tudi s tem

3. prislov

the same isto tako, na isti način
all the same vendarle, vseeno
just the same pogovorno prav tako, na isti način
(the) same to you enako (odgovor na kako željo, voščilo)
we left our country the same as you did zapustili smo svojo deželo (domovino) prav tako kot vi

samó adv.

I.

1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!

5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

II. (v vezniški rabi)

1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere

samocenzura samostalnik
(samonadzor, zlasti pri pisanju) ▸ öncenzúraKot urednik se sooči s problemom samocenzure in strahu pred morebitnimi posledicami za zapisane misli. ▸ Szerkesztőként az öncenzúrától és a leírt gondolatok esetleges következményeitől való félelem problémájával néz szembe
Nadzor je bil tako ekstremen, da je ljudi pripeljal do skrajne samocenzure, saj niso vedeli, kdaj so nadzorovani in kdaj ne. ▸ A felügyelet annyira extrém volt, hogy az embereket szélsőséges öncenzúrába hajszolta, hiszen nem tudták, mikor figyelik meg őket és mikor nem.

samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.

2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.Evropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság.

samouresničujoča se prerokba stalna zveza
(kar se zgodi zaradi vnaprejšnjega prepričanja) ▸ önbeteljesítő jóslat
Če smo optimistični in verjamemo, da se bo življenje izboljšalo, bo tako razmišljanje postalo samouresničujoča se prerokba. ▸ Ha optimisták vagyunk és hisszük, hogy az életünk jobbra fordul, akkor ez a gondolkodás önbeteljesítő jóslattá válik.
S tem, ko se ljubosumnež obnaša na način, ki odbija druge, postane ljubosumje samouresničujoča se prerokba, njene žrtve pa ostanejo brez ljubezni ali objekta, ki ga tako krčevito varujejo. ▸ A féltékeny fél taszítja a másik felet, ezzel a féltékenység önbeteljesítő jóslattá válik, és áldozatai szerelmük vagy annak tárgya nélkül maradnak, amelyhez oly görcsösen ragaszkodnak.
Sopomenke: samouresničujoča prerokba

sanctitās -ātis, f (sanctus)

1. svetost, nedotakljivost, častitost, častivrednost, častitljivost, prečastitost: sepulcrorum CI., fretus sanctitate tribunatūs CI., sanctitas regum C. AP. SUET., regii nominis S. AP. SERV., templi insulaeque L. pribežališčna (zavetiščna) pravica; tako tudi templo sanctitatem tribuere T.; v pl.: ARN., deorum et hominum sanctitates omnes CI.

2. bogu všečno življenje, krepost(nost), nedolžnost, (nravna, moralna) čistost, nravnost, moralnost, blagonravje, blagonravnost, neomadeževanost, brezmadežnost, brezgrajnost: PLIN. IUN., VELL., FL., SID. idr., quod in iuventute habemus illustrius exemplum veteris sanctitatis? CI., pudor sanctitasque feminarum L., dominae T., docentis Q., quantā sanctitate bellum gessisset N.; occ.
a) pobožnost: deos placatos pietas efficiet et sanctitas CI., quae pietas, sanctitas, religio? CI.; v pl.: religionum sanctitates CI. pobožno čaščenje bogov (po drugih: sveti obredi).
b) svetost kot naslov škofov: CASS., sanctitas tua AUG., HIER.

sandaliārius 3 (sandalium) sandalen, sandalski, sandalarski, opančen, opankov, opankarski, čevljarski: Apollo SUET. Apolonov kip, tako imenovan po sandalarski (čevljarski) ulici (vicus sandaliarius), kjer je stal; subst. sandaliārius -iī, m (sc. vicus) sandalarska (čevljarska) ulica: GELL.

sans-gêne [sɑ̃žɛn] adjectif, invariable neženiran; masculin, invariable neženiranost, neprisiljenost; nevljudnost, drznost

il est vraiment sans-gêne d'emprunter ainsi on se res nič ne ženira, ko si tako izposojuje
agir avec sans-gêne neženirano ravnati, postopati

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim

sapnik samostalnik
(del telesa) ▸ légcsőPomanjkanje kisika nastopi vedno takrat, kadar mišičevje jezika in mehkega neba otrpne in tako zapre sapnik. ▸ Az oxigénhiány mindig akkor lép fel, amikor a nyelv és a lágyszájpad-izmok megmerevednek és eltorlaszolják a légcsövet.

sat, adj. indecl. in adv. (okrajšan satis; gl. satis) dosti, zadosti, dovolj (klas. redko): sat est PL., TER., CI., Q. idr., sat esse alicui PL., TER., sat agit PL. = satagit (gl. sat-agō), sat prata biberunt V., sat bonus CI., sat diu CI. EP., sat planum L., non sat idoneus pugnae H.; z gen.: PL., TER. idr., sat poenae PR., nec sat rationis in armis V.; z inf.: TER. idr., perdere posse sat est O.; tako tudi sat habere ... CI. POET.; sat acceptum habere, sat acceptum esse alicui, gl. satis III.

satis, okrajšano sat (gl. sat), adv. (okameneli nom. sg. subst. *sati-s, nasičenje, sitost; prim. gr. ἄω [iz *σάω] s homerskim inf. aor. ἆσαι in fut. ἄσειν (na)sitim, ἅδην (za)dosti, ἄατος nenasiten, lat. satur, satiās, satiēs, satietās, satiāre, got. saþs = stvnem. sat = nem. satt = sl. sit, got. sōþ sitost, gasoþjan nasititi, lit. sótis sitost, sotùs sit, zlahka nasitljiv, sótinti nasititi, sl. sitost)

I. adj. indecl.

1. zadosten, dovolj(š)en, (za)dosti, dovolj; kot predik. pri pomožniku: PL., TER., TIT. AP. NON., H., SEN. TR. idr., id (hoc O.) mihi satis est CI. mi zadostuje, id sibi sat esse ad ... C., cui, si coniuret populus, vix totus s. sit LUC. FR. bi bil kos, s. est tibi praesidium in legibus CI., is numerus s. erat L., si ad arcendum Poenum consul alter s. esset L., in poenas non s. unus eris O.; satis (sat) est z inf. ali ACI kot subj.: L., LUCR. idr., s. erat respondere CI., nec vidisse semel s. est V., non s. est dixisse H., non est s. aestimare PLIN. ni mogoče dovolj ...; s kondicionalnim stavkom: PL. idr., mi s. est, si ... vitam famaque tueri incolumem possum H.; tako tudi: satis est, dum ... TER. Kot odvisni predik. pri glag. habere, credere, putare imeti (šteti) za zadostno, komu zadostovati kaj, dovolj biti komu kaj, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: quando id, quod s. erat, satis habere noluit PL., neque vero id s. habuit N.; z inf.: CA., TER., LUCR., VELL. idr., nostri s. habebant discedere C., vos s. habebatis animam retinere S., si non s. habet avaritiam suam explere CI., s. habeant se defendere N., non ille s. cognosse habet O., illud notasse s. habeo Q., non s. credunt excepisse, quae relicta erant Q., dum s. putant vitio carere Q.; s kondicionalnim stavkom: si, quae similia veri sint, pro veris accipiantur, s. habeam L., s. habebant, si salvi esse possent N., s. habebam, si tenues res meae nec mihi pudori nec cuiquam oneri forent T.; s quod: IUST. idr., senatus censuit s. habendum, quod praetor iusiurandum polliceretur L. Pogosto subst. z gen.: PL., TER., Q., DIG. idr., si s. aetatis atque roboris haberet CI., s. firmitatis CI., praesidii CI., N. amicorum S., honorum, virium L., habebat enim s. eloquentiae N. precej, iam s. terris nivis atque dirae grandinis misit pater H.

2. poseb. v komp. satius bolj(š)e, koristnej(š)e, uspešnej(š)e, primernej(š)e, ustreznej(š)e; satius esse ali satius censere, credere, existimare, putare, videri z inf. in ACI: satiust (= satis est) mihi quovis exitio interire PL., plus scire satiust quam loqui servom hominem PL., mori satius esse CI., mori me satius est TER., inter feras satius est aetatem degere quam in hac tantā immanitate versari CI., id, quod neque obest neque adiuvat, satius est praeterire CORN., obrui Aetnae ignibus aut mergi freto satius illi insulae esse quam ... L., bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere S., satius esse in Asia quam in Europa dimicari N., nonne fuit satius tristis Amaryllidis iras atque superba pati fastidia? V., ut satius multo iam sit parēre quietum quam regere imperio res velle LUCR., satius existimans concedere quam armis contendere N., satius putaverunt in urbe eum comprehendi N., quis satius censeat absinthite vino utendum potius quam absinthio ipso? PLIN., satius tenues ducere credis acos MART., terga hostium impugnare satius visum est L.; satius est z ut: NOV. FR. idr., satius est, ut se ab uxoris congressione contineat LACT.; satius = potius „raje“ je le napačna razvozlava besedila pri VARR. (Rerum rusticarum libri 1, 2, 26) in pri PR. (3, 32(38), 31). –

II. adv.

1. (za)dosti, zadostno, dovolj (naspr. parum, minus)
a) pri glag.: PL., TER., CORN. idr., s. consequi, s. ostendere CI., te s. laudare non possum CI., s. providere S., omnibus s. compositis L.; abs.: de hoc s. CI. ali sed s. de hoc N. (sc. dictum est).
b) pri adj.: PL., TER., DIG., AUR. idr., s. honestus CI., quod supplicium s. acre reperietur in eum? CI., sed iam s. multa de causa (sc. dixi) CI., vix s. exercitatus in dicendo N., s. providens S., s. sanus, s. certus, s. gnarus CU., responsa non dabantur s. fida V., s. beatus, s. spectatus, s. inter vilia fortis H.
c) pri adv.: s. diu PL., s. bene, s. honeste CI., neque s. me commode dicere neque s. graviter conqueri posse intellego CI., s. saepe S., s. adhuc TER., L. zadosti dolgo, sic s. TER. že velja, še precej. – V pogovornem jeziku pogosto sátine ali satin (satin') = satisne: satine est id ad illam vitam? CI., satine recte? TER. ali satine salve? ali satin salvae? PL., TER., S. FR., L., FR., AUS.

2. satis agere imeti dosti opraviti (opravka) s čim, imeti težave s čim: te in somnis egi satis PL., instruebatur acies a consulibus de vi ac multitudine hostium satis agentibus GELL., satisque agerent Romani GELL.; z gen. (s čim): satis agentes rerum suarum AP.; brezos.: pugnatur acriter, agitur tamen satis CI. EP.

3. satis kot jur. t. t. = zadostna (primerna) varščina (kavcija, jamčevina, založnina), zadostno poroštvo v zvezah
a) satis cavere ICTI. ali satis dare (pisano tudi kot sklop satisdare) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CA., ICTI. idr., de satis dando te rogo, quoad eris Romae, ut tu satis des CI.; z gen. (za kaj, zaradi česa, glede česa): satis dare (satisdare) damni infecti CI. spričo škode, ki se je je bati, če bi nastala kaka škoda, fideicommissi ICTI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satis datō (satisdatō), npr. debere CI. EP. ali promittere ICTI. z dano varščino, z danim poroštvom.
b) satis offerre zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) ponuditi (ponujati): ICTI.
c) satis accipere (pisano tudi kot sklop satisaccipere) zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) preje(ma)ti: PL., ICTI. idr., satis accipio, quae accipiunda sunt, satis accipiantur CA., iudicatum solvi satis accipiat; quibus a me verbis satis acceperit, isdem ipse, quod peto, satis det CI.; pren.: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum habere PL. = biti (za)trdno prepričan, trdno ((za)gotovo) vedeti, tako tudi: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum est alicui PL.
d) satis exigere ali satis petere zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) zahtevati: ICTI.; z gen. (za kaj, zaradi česa): ne satis fideicommissi peteretur DIG.
e) satis facio -ere, gl. satis-faciō. –

III. pogosto se uporablja v zloženkah, gl. satis-acceptiō, satis-accipiō, satisdatiō, satisdato, satisdator, satis-dō, satis-faciō, satisfactiō, satisfactīonālis.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

scare [skɛ́ə]

1. samostalnik
(paničen) strah, preplah, panika; preplašenost; senzacionalen naslov v časopisu

war scare vojna psihoza
a scare on the Stock Exchange panika na borzi
you gave me a scare pošteno ste me prestrašili
to throw a scare into s.o. prestrašiti koga

2. prehodni glagol
prestrašiti, preplašiti; splašiti (ptice)

to be scared of s.th. bati se česa
to be scared stiff biti trd od strahu
to scare the pants off sleng prestrašiti
to scare away preplašiti, razplašiti, pregnati
to scare up, to scare out preplašiti; pogovorno zbrati skupaj (denar ipd.)
neprehodni glagol
ustrašiti se, prestrašiti se

he does not scare easily njega ne uženeš (tako) lahkó v kozji rog

Scherz¹, der, (-es, -e) šala; Scherze treiben šaliti se; keinen Scherz verstehen ne razumeti šale; seine Scherze über jemanden/etwas machen norčevati se iz (koga/česa), izbijati šale nad (kom/čim); seinen Scherz mit jemandem treiben dražiti (koga); sich mit jemandem einen Scherz erlauben potegniti (koga) za nos; zum Scherz za šalo, kar tako; Scherz beiseite! zdaj pa resno/zares!

schlauerweise: schlauerweise hat (er) ... (bil je) tako zvit, da ...

schlimm

1. Fehler, Vergehen: hud, Zustände: hud,slab, Nachchricht: slab; im schlimmsten Fall v najslabšem primeru; es steht schlimm mit slabo je z; nicht/halb so schlimm ni tako hudo, se prenese; es ist gerade schlimm genug, [daß] dass ... že to je dovolj, da ...

2. Mensch: slab, pokvarjen, podel; Kind: poreden, neubogljiv

3. schlimm sein Zahn, Finger: biti bolan

4. was schlimm er ist... hujše pa je, da...; das Schlimmste (tisto) najhujše