Franja

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

ἔναρα, τά ep. poet. v boju ugrabljeno orožje, bojni plen, bojna oprava (lat. spolia).

ἐν-δατέομαι poet. 1. med. razdelim, raztrgam; pren. sramotim, preklinjam λέκτρον. 2. pass. razposlan sem, θέλοιμ' ἂν τὰ σὰ βέλεα ἐνδατεῖσθαι želel bi, da se raz-, odpošljejo.

ἕν-δεκα, οἱ, αἱ, τά num. indecl. enajst; οἱ ἕνδεκα(sc. ἄνδρες) enajsteri možje, ki so nadzorovali ječe in izvrševali telesne kazni.

ἔν-δημος 2 (δῆμος) v deželi, doma, domač(in), ὁ ἐνδημότατος kdor je večinoma v domovini, αἱ ἀρχαί domače oblasti, τὰ ἔνδημα deželni davki ali dohodki.

ἔν-δικος 2 postaven, pravičen, upravičen, prav, μισθαποδοσία zasluženo plačilo NT; τὸ ἔνδικον kar je prav, pravica, λέγω τὸ ἔνδικον govorim resnico; τὰ ἐνδικώτατα najpravičnejša stvar, ἔχω imam največjo pravico; τὸ μὴ 'νδικον neosnovana obdolžitev. – adv. ἐνδίκως po pravici, pravično, zasluženo.

ἔνδῑνα, τά (ἔνδον) ep. drob(ovje).

ἔνδον adv. [Et. ἐν + dom, prim. δόμος] 1. znotraj, notri v srcu φρένες, doma, v hiši, v mestu, οἱ ἔνδον domača družina; τὰ ἔνδον hišno gospodarstvo, domače (rodbinske) razmere. 2. v, med z gen., Διὸς ἔνδον v Zevsovi hiši γῆς ἔνδον notri v zemlji, ἐνδοτέρω bolj notri.

ἔν-δοξος 2 (δόξα) 1. slaven, spoštovan, ugleden, krasen; ἔνδοξον ἄγω odlikujem; τὰ ἔνδοξα slavna dela NT. 2. act. slavo znaneč οἰωνός.

ἔν-ειμι (εἰμί) [3 sg. in pl. tudi ἔνι, 1 pl. ἔνειμεν, 3 sg. opt. ion. ἐνέοι, impf. 3 sg. ep. ἐνῆεν, 3 pl. ἔνεσαν] 1. sem, bivam, nahajam se notri, sem v, na, pri čem τινί, ἔν τινι; τὰ ἐνόντα kar je notri. 2. zgodi se, nastopi, je, ἄρνησις οὐκ ἔνεστί μοι ne morem tajiti, νοῦς ὑμῖν imate razum, χρόνος ἐνέσται treba bo časa, precej časa bo poteklo (vmes), ἐνῆν γάρ bilo je namreč v pogodbi. 3. impers. ἔνεστι mogoče je, možno je, sme se, ὡς ἔνι ἥδιστα kar je najugodneje, ἐκ τῶν ἐνόντων po možnosti.

ἐνενήκοντα, οἱ, αί, τά, ep. ἐννήκοντα indecl. devetdeset.

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.

ἐν-ίστημι [intr. ἐν-ίσταμαι, fut. ἐνστήσομαι, aor. ἐνέστην, pf. ἐνέστηκα] I. tr. 1. act. postavljam v (na) kaj εἴς τι. 2. med. začenjam, lotim se česa τί, vpeljem, uvedem. II. intr. 1. a) postavljam se kam; pf. stojim, sem, nahajam se (v čem); b) εἰς τὴν ἀρχήν nastopim vlado, zavladam, βασιλεύς zakraljuje; c) nastanem, ἡμέρα ἐνίσταται dan napoči; pt. ἐνεστώς sedanji, τὰ ἐνεστηκότα (πράγματα) sedanje razmere. 2. a) čaka me kaj, preti mi kaj; b) postavljam se nasproti, upiram se, oviram τινί, πρός τινα, ὅπως μή.

ἐν-τάφιος 2 (τάφος) ki spada k pogrebu, pogreben, τὸ ἐντάφιον mrtvaška obleka, pogreb, sprevod, τὰ ἐντάφια mrtvaške žrtve, daritve za umrle, pogrebni stroški.

ἔντεα, ων, τά ep. poet. 1. bojna oprava, orožje (branilno). 2. orodje, oprava, posoda.

ἐν-τείνω 1. act. in pass. a) iz-, raz-, nategujem; b) vpregam, prepregam, prepletam ἱμᾶσι, obešam, zastiram, πληγήν udarim koga, εἰς τὰ κιθαρίσματα prilagodim napevu, uglasbim, εἰς ἔπος spravim v verze, zlagam v stihe; pf. pass. ἐντέταμαι visim; c) napenjam τόξον; d) γέφυρα ἐντεταμένη napet most, ki še ni podrt. 2. med. napenjam sebi, τόξον svoj lok; ἐκ τῆς ἀνειμένης δημαγωγίας βασιλικὴν πολιτείαν izpremenim popustljivo demagoško vlado v ostrejšo kraljevsko državno upravo.

ἐν-τέλλομαι d. m. naročam, zapovedujem, ukazujem τινί, τινά z inf., τὰ ἐντεταλμένα naročilo, zapoved.

ἔν-τῑμος 2 (τιμή) 1. čaščen, cenjen, odličen, čislan, οἱ ἔντιμοι plemenitaši; τὰ τῶν θεῶν ἔντιμα kar je pri bogovih v časti, božje pravice. 2. časten, častit, dostojen. – adv. ἐντίμως ἔχω v časti sem, sem spoštovan.

ἐντός [Et. lat. intus] 1. adv. notri, znotraj, v sredi, ἐέργω oklepam, zaklepam, τὰ ἐντός notranji deli, drob, ἐντὸς ποιῶ spravim noter v sredo, ἐντὸς ποιοῦμαί τινα πλαισίου vzamem, spravim koga v sredo četverokota, ἐντὸς γίγνομαι pridem noter, ἐκ τοῦ ἐντός na (od) znotraj, ἡ ἐντὸς θάλαττα Sredozemsko morje. 2. praep. z gen. a) kraj. znotraj, v, med, ἐντὸς βελῶν za streljaj, ἐντὸς τοῦ ποταμοῦ tostran reke, ἐντὸς λογισμῶν εἰμι pri pameti sem, ἐντὸς ἐμαυτοῦ (εἰμί) sem pri (zdravi) pameti, ἐντὸς ἐμαυτοῦ γίγνομαι spametujem se, umirim se, οὐδ' ἐντὸς πολλοῦ niti od daleč ne, niti izdaleka; b) čas. za, v, ἐντὸς εἴκοσιν pod dvajset, tekom dvajsetih dni, v dvajsetih dneh, ἐντὸς ὀλίγων ἡμερῶν črez malo dni.

ἐν-τρέπω 1. act. obračam, τὰ νῶτα hrbet, spustim se v beg; pren. NT izpreminjam, sramotim. 2. pass. a) obračam se, gane me v ἦτορ; b) oziram se na kaj μηδέν; obotavljam se, mudim se; c) brigam se za kaj, NT bojim se (spoštujem) koga, sramujem se, sram me je τινά, τινός.