Franja

ἔν-ειμι (εἰμί) [3 sg. in pl. tudi ἔνι, 1 pl. ἔνειμεν, 3 sg. opt. ion. ἐνέοι, impf. 3 sg. ep. ἐνῆεν, 3 pl. ἔνεσαν] 1. sem, bivam, nahajam se notri, sem v, na, pri čem τινί, ἔν τινι; τὰ ἐνόντα kar je notri. 2. zgodi se, nastopi, je, ἄρνησις οὐκ ἔνεστί μοι ne morem tajiti, νοῦς ὑμῖν imate razum, χρόνος ἐνέσται treba bo časa, precej časa bo poteklo (vmes), ἐνῆν γάρ bilo je namreč v pogodbi. 3. impers. ἔνεστι mogoče je, možno je, sme se, ὡς ἔνι ἥδιστα kar je najugodneje, ἐκ τῶν ἐνόντων po možnosti.

ἐνενήκοντα, οἱ, αί, τά, ep. ἐννήκοντα indecl. devetdeset.

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.

ἐν-ίστημι [intr. ἐν-ίσταμαι, fut. ἐνστήσομαι, aor. ἐνέστην, pf. ἐνέστηκα] I. tr. 1. act. postavljam v (na) kaj εἴς τι. 2. med. začenjam, lotim se česa τί, vpeljem, uvedem. II. intr. 1. a) postavljam se kam; pf. stojim, sem, nahajam se (v čem); b) εἰς τὴν ἀρχήν nastopim vlado, zavladam, βασιλεύς zakraljuje; c) nastanem, ἡμέρα ἐνίσταται dan napoči; pt. ἐνεστώς sedanji, τὰ ἐνεστηκότα (πράγματα) sedanje razmere. 2. a) čaka me kaj, preti mi kaj; b) postavljam se nasproti, upiram se, oviram τινί, πρός τινα, ὅπως μή.

ἐν-τάφιος 2 (τάφος) ki spada k pogrebu, pogreben, τὸ ἐντάφιον mrtvaška obleka, pogreb, sprevod, τὰ ἐντάφια mrtvaške žrtve, daritve za umrle, pogrebni stroški.

ἔντεα, ων, τά ep. poet. 1. bojna oprava, orožje (branilno). 2. orodje, oprava, posoda.

ἐν-τείνω 1. act. in pass. a) iz-, raz-, nategujem; b) vpregam, prepregam, prepletam ἱμᾶσι, obešam, zastiram, πληγήν udarim koga, εἰς τὰ κιθαρίσματα prilagodim napevu, uglasbim, εἰς ἔπος spravim v verze, zlagam v stihe; pf. pass. ἐντέταμαι visim; c) napenjam τόξον; d) γέφυρα ἐντεταμένη napet most, ki še ni podrt. 2. med. napenjam sebi, τόξον svoj lok; ἐκ τῆς ἀνειμένης δημαγωγίας βασιλικὴν πολιτείαν izpremenim popustljivo demagoško vlado v ostrejšo kraljevsko državno upravo.

ἐν-τέλλομαι d. m. naročam, zapovedujem, ukazujem τινί, τινά z inf., τὰ ἐντεταλμένα naročilo, zapoved.

ἔν-τῑμος 2 (τιμή) 1. čaščen, cenjen, odličen, čislan, οἱ ἔντιμοι plemenitaši; τὰ τῶν θεῶν ἔντιμα kar je pri bogovih v časti, božje pravice. 2. časten, častit, dostojen. – adv. ἐντίμως ἔχω v časti sem, sem spoštovan.

ἐντός [Et. lat. intus] 1. adv. notri, znotraj, v sredi, ἐέργω oklepam, zaklepam, τὰ ἐντός notranji deli, drob, ἐντὸς ποιῶ spravim noter v sredo, ἐντὸς ποιοῦμαί τινα πλαισίου vzamem, spravim koga v sredo četverokota, ἐντὸς γίγνομαι pridem noter, ἐκ τοῦ ἐντός na (od) znotraj, ἡ ἐντὸς θάλαττα Sredozemsko morje. 2. praep. z gen. a) kraj. znotraj, v, med, ἐντὸς βελῶν za streljaj, ἐντὸς τοῦ ποταμοῦ tostran reke, ἐντὸς λογισμῶν εἰμι pri pameti sem, ἐντὸς ἐμαυτοῦ (εἰμί) sem pri (zdravi) pameti, ἐντὸς ἐμαυτοῦ γίγνομαι spametujem se, umirim se, οὐδ' ἐντὸς πολλοῦ niti od daleč ne, niti izdaleka; b) čas. za, v, ἐντὸς εἴκοσιν pod dvajset, tekom dvajsetih dni, v dvajsetih dneh, ἐντὸς ὀλίγων ἡμερῶν črez malo dni.

ἐν-τρέπω 1. act. obračam, τὰ νῶτα hrbet, spustim se v beg; pren. NT izpreminjam, sramotim. 2. pass. a) obračam se, gane me v ἦτορ; b) oziram se na kaj μηδέν; obotavljam se, mudim se; c) brigam se za kaj, NT bojim se (spoštujem) koga, sramujem se, sram me je τινά, τινός.

ἐνώπια, τά ep. obraz, pročelje, prednje stene hiše.

ἐνώτια, τά (οὖς) poet. uhani.

ἐξαγωγή, ἡ izpeljavanje, izvoz; ἀπορέω τὴν ἐξαγωγήν ne vem, kako bi spravil ladje iz plitvin; πωλεῦσι τὰ τέκνα ἐπ' ἐξαγωγῇ prodajajo otroke za izvoz (= v sužnost) v tuje dežele.

ἐξ-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. 2 ep. ἔξελον, pf. pass. ion. ἐξαραίρημαι, med. aor. NT ἐξειλάμην] I. act. in pass. 1. jemljem iz česa τί τινος, ἔκ τινος, (iz)praznim σφῆκας, τὰ ἱερά jemljem iz česa drob; iztrebim; ἀγώγιμα izložim, ὀφθαλμόν izderem NT. 2. izberem, izločim, izvzamem, namenim, posvetim τινί, ἐξαραιρημένος posvečen; ἐξελόντες μητέρας izvzemši matere. 3. jemljem proč, odpravljam, odstranjujem ἀπιστίαν, odnašam, zavzemam, osvojim, razdenem πόλιν, iz-, preganjam τινά, uničujem, θέσφατα ne oziram se na, (o)sramotim. II. med. 1. jemljem si iz česa φαρέτρης ὀιστόν, zvijem ἱστία, τὸν σῖτον izlagam (iz ladje); διαβολήν odstranjujem, odjemam, νεῖκος odpravljam. 2. izbiram se, (iz)volim si, δῶρον dobivam. 3. iztrgam, ugrabim, osvobodim, NT rešim, φρένας jemljem komu pamet; pass. ἐξαιροῦμαι τι oropajo me česa, ἐξαιρεθέντες τὸν Δημοκήδεα katerim je bil D. iztrgan, osvobodim (rešim) se česa; ἐξαιρεθέντες ἀδικίαν ὑπὸ τοῦ διδασκάλου ki so bili od učiteljev osvobojeni od krivičnosti.

ἐξ-αναχωρέω umikam se iz česa ἀπό τινος; τὰ εἰρημένα ne držim besede, skušam se odtegniti obljubi.

ἐξετάζω [Et. ἐτάζω k ἐτεός. – Obl. fut. ἐξετάσω (ἐξετῶ), aor. ἐξήτασα itd.] 1. act. a) izprašujem, povprašujem, zaslišujem, najdem pri preiskavi; b) izkušam, preiskujem, poizvedujem; c) presojam, cenim koga po čem τινὰ παρά τινι; d) primerjam koga s kom τινὰ πρός τινα, pregledujem (vojsko), ogledam; naštevam. 2. pass. dam se pregledovati, pregleduje me kdo; pokažem se kakor ostali μετά τινων, λέγων τὰ δέοντα pokaže se, da sem govoril vedno prav, μετὰ τοῦ Καίσαρος sem Cezarjev pristaš.

ἐξ-ευρίσκω 1. najdem, zasledim τινά τι, spravim na dan, odkrijem, iznajdem, izmislim τί τινι, pridobim γαστρὶ τὰ σύμφορα; τὰ κάλλιστα (po)iščem (izmed česa) najlepše. 2. omogočim μαθεῖν, povzročim, naredim ἄλγος.

ἑξήκοντα, οἱ, αἱ, τά num. indecl. šestdeset.

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.