Franja

Zadetki iskanja

  • tík

    A) adv.

    I. (izraža neposredno bližino)

    1. tik ob, tik pri rasente, raso; accanto:
    tik ob tleh raso terra
    solato praviloma zalivamo z zalivalko tik ob tleh di regola l'insalata va annaffiata raso terra
    tik pri vratih subito accanto alla porta
    tik pred nosom vicino, vicinissimo

    2. tik za subito dietro:
    tik za oglom subito dietro l'angolo

    3. tik pod a fior di; proprio, subito sotto:
    tik pod kožo a fior di pelle
    parkirati tik pod prometnim znakom je prepovedano è vietato parcheggiare subito sotto il segnale stradale

    II. tik pred (izraža zelo majhno časovno oddaljenost) poco prima (di):
    tik pred koncem poco prima della fine
    med. tik pred porodom soprapparto
    pog. tik pred zdajci all'ultimo momento

    B) tík prep. accanto a, (immediatamente) vicino a:
    utaborili so se tik reke si accamparono vicino al fiume
  • tíkati se (tíčem se) imperf. refl. riguardare, concernere; interessare:
    to so stvari, ki se nas ne tičejo sono cose che non ci riguardano
    kar se mene tiče per quel che mi riguarda, quanto a me
    pren. kaj se nas to tiče e che c'importa; pog. e che ce ne frega
  • timpan samostalnik
    ponavadi v množini, glasba (glasbilo) ▸ timpano, üstdob
    Proslavi so dajali takt plemenski ritmi timpanov. ▸ Az ünnepségnek az üstdobok törzsi ritmusa adta az ütemet.
    Sopomenke: pavka
  • tír (železniški) vía f (férrea) ; (tirnica) rail m , raíl m , riel m

    normalen tir vía (de ancho) normal
    dvojni (ozek, stranski, nakladalni) tir vía doble (estrecha, lateral, de carga)
    izogibalni tir desvío m
    premikalni (ranžirni) tir vía de maniobras (de formación)
    industrijski (tovarniški) tir vía industrial (de fábrica)
    mrtev tir vía muerta, apartadero m
    spraviti kaj v tir (fig) poner a/c en la vía
    spraviti, vreči iz tira (fig) desviar (del buen camino), des(en)caminar
    priti iz tira, iztiriti se descarrillar, fig apartarse del cauce normal
    priti zopet v normalen tir volver a su cauce; volver las cosas a su cauce (ali a la nonnalidad)
    spraviti zopet v tir (fig) encarrillar; volver a encauzar por el buen camino
    skočiti s tira descarrillar
    ostati na starem (na svojem) tiru seguir la rutina de antes; no salirse de su cauce
    pogajanja so zašla na mrtev tir las negociaciones se han estancado
  • tísti that, pl those

    tísti, ki... he who, he that, the one who
    tísta, ki... she who...
    tísti, ki (pl) those who
    tísti dan, tístega dne on that day
    kdo je tísti, ki...? who is the one, who...?
    tísti, ki to verjamejo, se varajo those who believe that are mistaken
    tísti, ki je to rekel, se je motil the one who said so was mistaken
    tísti moji prijatelji, ki... those friends of mine who..., such of my friends as...
    od teh gospá poznam le tísto, s katero govori moj brat I don't know any of those ladies except the one my brother is speaking to
    treba je pomagati tístim, ki so bolj revni kot mi it is our duty to help those who are poorer than ourselves
  • Titan samostalnik
    1. astronomija (Saturnov satelit) ▸ Titán

    2. (mitološko bitje) ▸ titán
    Iz te gorske utrdbe so bratje kljubovali napadom Kronosa, ki so mu v strahovitem spopadu pomagali tudi njegovi bratje Titani. ▸ Ebben a hegyvidéki erődben küzdöttek a fiútestvérek Kronosz támadásai ellen, akit ebben a szörnyű összecsapásban támogattak bátyjai, a titánok is.
  • tlà (sobna) floor; (zemlja) soil, ground

    na tleh on the floor
    na trdnih tleh on firm ground
    gola tlà (deske) bare boards pl
    na francoskih tleh on French soil
    rodna tlà native soil
    rodovitna tlà rich soil, (črnica) mould
    nerodovitna tlà barren ground, barren (ali jejune) soil
    peščena tlà sandy soil
    parketna tlà parquet floor
    tlà mu gorijo pod nogami (figurativno) the place is getting too hot for him
    ta tlà so jim prevroča (figurativno) this place is too warm (ali hot) for them
    napraviti komu tlà vroča pod nogami (figurativno) to make it hot for someone (ali too hot for someone)
    izgubiti tlà pod nogami to lose one's foothold (ali footing), (v vodi) to be swept off one's feet, to go out of (ali beyond) one's depth
    spodnesti, spodrezati komu tlà pod nogami to cut the ground from under someone's feet
    vreči na tlà to knock to the ground
    vreči koga na tlà to knock someone down, to floor
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tlakomer samostalnik
    1. (naprava za merjenje krvnega pritiska) ▸ vérnyomásmérő
    Za boljšo kontrolo bolezni bolnikom priporočamo, naj si nabavijo tlakomere in si krvni tlak kontrolirajo sami. ▸ A betegség alaposabb figyelemmel követése érdekében javasoljuk, hogy a betegek szerezzenek be vérnyomásmérőt és maguk ellenőrizzék a vérnyomásukat.

    2. meteorologija, fizika (merilni instrument) ▸ nyomásmérő
    Na sicer odličnem servisu so imeli tlakomer, ki je kazal kar 0,5 bara preveč. ▸ Egy egyébként kitűnő szervizben a nyomásmérő 0,5 barral többet, így túl magas értéket mutatott.
  • tléskati (-am) | tléskniti (-em) imperf., perf.

    1. sbattere:
    vrata so ves dan tleskala la porta sbatteva tutto il giorno

    2. schioccare:
    tleskati s prsti schioccare con le dita

    3. battere, dare pacche:
    tleskati z rokami, po plečih battere le mani, dare pacche sulla spalla

    4. sbattere contro:
    valovi tleskajo ob skale le onde sbattono contro gli scogli
    pri skakanju tleskati vodo spanciare
  • tnálo (-a) n

    1. ceppo:
    sekati drva na tnalu spaccare la legna sul ceppo
    obtožujoče besede so padale po njem kakor sekira po tnalu le parole di accusa colpivano inesorabili

    2. legnaia

    3. pejor. salame, persona goffa:
    neroden kot tnalo maldestro, goffo come un salame
  • to this; that; it

    to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
    o tem about this
    v tem (medtem) (in the) meanwhile
    skozi to through this, on account of this, by it
    razen tega besides, moreover, as well
    kako to? how so?
    (pa) kaj za to? what of that?
    to je vse that's all
    to je možno that may be
    to so oni they are the ones, pogovorno that's them
    ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
    pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
    tega je 10 let ten years ago
    jaz sem za to I am for it, I agree to it
    ni mi do tega I don't care for it
    samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
    pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
    to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
    koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
    si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
    to se pravi that is to say
    iz tega sledi... hence it follows...
    vsi vedó to every one knows that
    poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too
  • eso

    to pač eso sí
    so to Vaše knjige? ¿son esos sus libros?
    kakó to? ¿cómo es eso?
    kaj je to? ¿qué es eso?
  • tóča hail, (zrno) hailstone; (sodra) sleet

    tóča pada it is hailing (oziroma it hails)
    nevihta s tóčo hailstorm
    škoda po tóči damage done by hail
    zavarovanje proti tóči insurance against (damage by) hail
    udarci so padali kot tóča the blows fell (ali came) fast and thick
    po tóči zvoniti (figurativno) to lock the stable door after the horse has bolted
    po tóči zvoniti je prepozno (nima smisla) there's no use crying over spilt milk, it's no use trying to lock the stable door after the horse has bolted
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota
  • togovski pridevnik
    geografija (o Togu in Togovcih) ▸ togói
    togovska prestolnica ▸ Togó fővárosa
    V togovskem glavnem mestu Lomeu so zato izbruhnili neredi, varnostne sile pa so se nad protestnike spravile kar s strelnim orožjem. ▸ Togó fővárosában, Loméban zavargások törtek ki, és a biztonsági erők tüzet nyitottak a tüntetőkre.
  • tokonoma samostalnik
    (prostor v japonski hiši) ▸ tokonoma
    Tokonoma in njegova vsebina so bistveni elementi tradicionalnega japonskega notranjega dizajna. ▸ A tokonoma és belső tartalma a hagyományos japán belsőépítészet alapvető alkotóelemei.
  • tolčeni baker stalna zveza
    1. (material) ▸ vert réz
    Zdaj so tu razstavljeni stari lonci in sklede iz tolčenega bakra ter raznovrsten kuhinjski pribor.kontrastivno zanimivo Most régi, rézből vert edényeket és tálakat állítottak ki itt, valamint különféle konyhai segédeszközöket.

    2. (umetniška tehnika) ▸ rézverés
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tolkalo samostalnik
    1. ponavadi v množini (vrsta glasbila) ▸ ütőhangszer, ütős hangszer
    afriška tolkala ▸ afrikai ütőhangszerek
    indijska tolkala ▸ indiai ütőhangszerek
    klasična tolkala ▸ klasszikus ütőhangszerek
    lesena tolkala ▸ fa ütőhangszerek
    mojster tolkal ▸ ütőhangszerek mestere
    igranje na tolkala ▸ ütőhangszereken való játék
    skladba za tolkala ▸ ütőhangszerre írt zenemű
    igrati na tolkala ▸ ütőhangszereken játszik
    igrati tolkala ▸ ütőhangszeren játszik
    Ob petju uporablja tolkala in tudi improvizacijo. ▸ Az ének mellett ütőhangszereket és improvizációt is alkalmaz.

    2. ponavadi v množini (igranje tolkal) ▸ ütőhangszer, ütős hangszer
    profesor tolkal ▸ ütőhangszerek professzora
    poučevati tolkala ▸ ütőhangszereket tanít
    Študij tolkal bo verjetno nadaljevala na akademiji v Zagrebu. ▸ Valószínűleg a zágrábi akadémián folytatja majd ütőhangszeres tanulmányait.

    3. ponavadi v množini (glasbenik) ▸ ütős
    spremljava tolkal ▸ ütősök kísérete
    Dirigent je odlično vodil množičen ansambel, ki je koncert izvedel v prvotni različici s spremljavo tolkal in dveh klavirjev. ▸ A karmester kiválóan vezette a nagy létszámú együttest, amely a versenyművet eredeti változatában, ütőhangszerekkel és két zongorával adta elő.

    4. (predmet na vratih) ▸ kopogtató
    železno tolkalo ▸ vas kopogtató
    medeninasto tolkalo ▸ sárgaréz kopogtató
    Če so na obisk prišli moški, so potrkali z večjim in glasnejšim tolkalom. ▸ Ha férfiak érkeztek vendégségbe, a nagyobb és hangosabb kopogtatóval kopogtak be.

    5. (pripomoček za drobljenje) ▸ mozsártörő
    Vse sestavine stresemo v možnar in tolčemo s tolkalom, dokler se povsem ne zmešajo. ▸ Tegye az összes hozzávalót mozsárba és törje össze a mozsártörővel, amíg teljesen össze nem keveredik.