Franja

Zadetki iskanja

  • chorus -ī, m (gr. χόρος)

    1. korski ples, kólo, raj; skoraj le pesn. in redko v sg.: Sen. tr., Mart., Stat., chorus et cantus et levis aptus amor Tib., per iuga Cynthi exercet Diana choros V. uri v korskih plesih, nympharumque leves cum Satyris chori H., choros ducere H. voditi, choros agere Pr. ali agitare V. korske plese izvajati, rajati.

    2. met. pojoči in plešoči, družba pevcev in plesalcev, kor: commissationis chorus Ci., quem si puellarum insereres choro H., ch. canentium Col.; occ. kor v tragediji, ki spremlja glavno dejanje s svojim razmišljanjem: Gell., actoris partes chorus defendat H.

    3. pren.
    a) skladno se premikajoče zvezde, zvezdno kólo: ch. stellarum Ci., Pleiadum H.
    b) sploh množica, četa, tolpa, zbor, kor: ch. Phoebi V. = Muze, Dryadum, Nereidum V., agmina diductis solvere choris V., ch. iuventutis Ci. (o dečkih, ki jahajo v krogu), philosophorum Ci., piscium Sen. tr., celo: ch. virtutum Ci.
    c) chori (arhit.) skladi, plasti (kremenastih ali žganih pravokotnih kamnov): Vitr.
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • chou1 [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

    mon chou, mon petit chou srček moj
    ce pauvre chou ta revček
    bout masculin de chou otročiček
    chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
    chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
    chou de Bruxelles brstnati ohrovt
    chou à la crème tortica s smetano
    choux farcis polnjeno zelje, sarma
    chou frisé ohrovt
    chou de Milan kodrasti ohrovt
    chou rouge rdeče zelje
    chou vert zimski vrtni ohrovt
    chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
    choux fourragers krmilno zelje
    soupe féminin aux choux zeljnata juha
    tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
    feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
    aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
    s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
    être bête comme chou biti neumen ko noč
    être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
    entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
    ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
    faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
    faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
    faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati
  • chrétien, ne [kretjɛ̃, ɛn] adjectif krščanski; familier spodoben; masculin, féminin kristjan, -nka

    religion féminin chrétienne krščanska vera
    le roi Très Chrétien (histoire) krščanski kralj (naslov francoskih kraljev)
    mourir en bon chrétien umreti kot dober kristjan
  • Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,

    1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.

    2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg.
  • ci [si] adverbe tu, tukaj

    les témoins ci-présents tu navzoče priče
    ci-annexé v prilogi
    ci-après dalje spodaj, niže, pozneje
    ci-contre poleg, nasproti, na drugi strani
    ci-dessous (tu) spodaj
    ci-dessus (tu) zgoraj
    ci-devant prej; prejšnji
    ci-gît tukaj počiva
    ci-inclus, e, ci-joint, e priložen, v prilogi
    cet homme-ci ta(le) človek
    à cette heure-ci ob tej uri
    de-ci de-là tu pa tam
    par-ci par-là tu in tam, od časa do časa
    comme ci comme ça (familier) tako tako, kolikor toliko
    faire ci et ça (familier) napraviti to in ono
    trois mètres de drap à 50 francs ci 150 francs trije metri sukna po 50 frankov znese (je) 150 frankov
  • ciambēlla f

    1. kulin. sladka presta

    2. obroč:
    a ciambella obročkast
    gambe a ciambella šalj. krive noge

    3. plavalni obroč
    ciambella di salvataggio rešilni obroč

    4. svitek
    PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo
  • cicatriciel, le [-sjɛl] adjectif brazgotinski, celilen
  • cicérone [siserɔn] masculin vodnik tujcev

    être le cicérone de quelqu'un, faire le cicérone biti za vodnika, voditi (tujca)
  • ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

    ciel d'airain suša
    ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
    ciel étoilé zvezdnato nebo
    ciel de plomb soparno vreme, soparica
    à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
    piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
    feu masculin du ciel strela
    royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
    bleu ciel nebesno moder
    entre ciel et terre med nebom in zemljo
    dans le ciel na nebu
    sous le ciel pod nebom, na tem svetu
    sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
    au nom du ciel! za božjo voljo!
    ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
    élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
    être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
    gagner le ciel priti v nebesa
    tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti
  • ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)

    1. (pl. -glia) trepalnica:
    non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
    in un batter di ciglio v trenutku
    a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz

    2. (pl. -glia) obrv:
    aggrottare le ciglia namrščiti se

    3. (pl. -gli) rob:
    il ciglio della strada rob ceste

    4. (pl. -glia) biol. migetalka
  • cílj but moški spol ; (tarča) cible ženski spol , mire ženski spol ; (proge) arrivée ženski spol

    zadeti cilj frapper (ali atteindre) au but
    zgrešiti cilj manquer le but
    priti na cilj arriver au but; figurativno but moški spol, objet moški spol, objectif moški spol
    doseči cilj atteindre le but, en venir à ses fins
    imeti za cilj avoir pour but, avoir pour objet, viser à
    postaviti si za cilj se proposer comme but, s'assigner comme objectif, se fixer pour tâche
    z edinim ciljem à seule fin de
    s ciljem dans le but de, à l'effet de, aux fins de
    vzgojni cilj objet moški spol de l'éducation
    brez cilja sans but
  • cincischiare v. tr. (pres. cincischio)

    1. (tagliuzzare) narobe razrezati
    cincischiare le parole pren. nejasno, s težavo govoriti, besede požirati

    2. zmečkati

    3. pren. mečkati, onegaviti, delati brez volje
  • cinéma [sinema] masculin kino, kinodvorana, filmsko gledališče; filmska umetnost, film

    cinéma ambulant, roulant potujoči kino
    cinéma en couleur, en relief barvni, tridimenzionalni film
    cinéma permanent permanenten kino
    cinéma sonore, parlant zvočni kino (film)
    acteur masculin, vedette féminin de cinéma filmski igralec, filmska zvezda
    critique féminin, industrie féminin de cinéma filmska kritika, industrija
    prise féminin de son, de vue de cinéma tonsko, filmsko snemanje
    projection féminin, séance féminin de cinéma filmska predstava
    réalisateur, metteur masculin en scène de cinéma filmski režiser
    salle féminin de cinéma kinodvorana
    scénario masculin (d'un film) de cinéma filmski scenarij
    aller au cinéma iti v kino
    être dans le cinéma delati v filmski industriji
    faire du cinéma sodelovati, igrati v filmu, režirati, filmati
    réaliser un cinéma ustvariti, režirati film
    (familier) c'est du cinéma to je neverjetno, to je komedija, blufiranje
    (familier) il nous a fait tout un cinéma (figuré) celo komedijo nam je naredil
  • cingere*

    A) v. tr. (pres. cingo)

    1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
    cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
    cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
    cingere d'assedio pren. oblegati

    2. opasati:
    cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
    cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
    cingere la corona pren. postati kralj
    cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti

    B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
    cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati
  • cingler [sɛ̃gle]

    1. verbe intransitif pluti

    cingler aux Indes pluti v Indijo

    2. verbe transitif bičati, oplaziti, udariti

    le vent lui cingle la figure veter mu bije v obraz
  • cinq [sɛ̃k, pred soglasnikom sɛ̃] adjectif pet; masculin petica

    en cinq sec (populaire) v hipu
    Charles cinq Karel V.
    le cinq mai 5. maja
    tous les cinq du mois vsakega petega v mesecu
    cinq minutes! počakajte (malo)!
    les cinq lettres (evfemizem za merde) drek
    (populaire) c'était moins cinq malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila nesreča
    cinq-à-sept masculin, invariable sprejem med 5. in 7. uro popoldne
  • cinquantième [sɛ̃kɑ̃tjɛm] adjectif petdeseti; masculin petdesetinka

    je n'en ai pas encore fait le cinquantième nisem še skoraj ničesar naredil
  • cintola f

    1. pog. pas

    2. pas (del trupa):
    largo in cintola pren. darežljiv
    stretto in cintola pren. skopuški
    stare con le mani alla cintola pren. stati križemrok
  • cirage [siraž] masculin voščenje (parketov), loščenje (čevljev); loščilo, krema za čevlje

    noir comme du cirage črn ko smola
    être dans le cirage (argot, aéronautique) ničesar več ne videti, familier ničesar več ne razumeti, ne vedeti ne kod ne kam