chorus -ī, m (gr. χόρος)
1. korski ples, kólo, raj; skoraj le pesn. in redko v sg.: Sen. tr., Mart., Stat., chorus et cantus et levis aptus amor Tib., per iuga Cynthi exercet Diana choros V. uri v korskih plesih, nympharumque leves cum Satyris chori H., choros ducere H. voditi, choros agere Pr. ali agitare V. korske plese izvajati, rajati.
2. met. pojoči in plešoči, družba pevcev in plesalcev, kor: commissationis chorus Ci., quem si puellarum insereres choro H., ch. canentium Col.; occ. kor v tragediji, ki spremlja glavno dejanje s svojim razmišljanjem: Gell., actoris partes chorus defendat H.
3. pren.
a) skladno se premikajoče zvezde, zvezdno kólo: ch. stellarum Ci., Pleiadum H.
b) sploh množica, četa, tolpa, zbor, kor: ch. Phoebi V. = Muze, Dryadum, Nereidum V., agmina diductis solvere choris V., ch. iuventutis Ci. (o dečkih, ki jahajo v krogu), philosophorum Ci., piscium Sen. tr., celo: ch. virtutum Ci.
c) chori (arhit.) skladi, plasti (kremenastih ali žganih pravokotnih kamnov): Vitr.
Zadetki iskanja
- chose [šoz] féminin
1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá
2.
un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
autre chose nekaj drugega
avant toute chose predvsem, zlasti
de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
chaque chose en son temps vse ob svojem času
par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
maintes choses marsikaj
la même chose ista stvar, isto
pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
quelque chose nekaj
quelque chose comme približno, okoli
quelque chose que kar koli
choses communes skupno imetje
chose infaisable nemogoča stvar
chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
de prix dragocenost
chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
leçon féminin de choses nazorni pouk
M. Chose gospod Ta in ta
un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
aller au fond des choses iti stvarem do dna
appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
se croire quelque chose imeti se za pomembnega
dire le mot et la chose odkrito povedati
dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
c'est chose faite stvar je opravljena
voilà où en sont les choses tako stoje stvari
les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni - chou1 [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček
mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati - chrétien, ne [kretjɛ̃, ɛn] adjectif krščanski; familier spodoben; masculin, féminin kristjan, -nka
religion féminin chrétienne krščanska vera
le roi Très Chrétien (histoire) krščanski kralj (naslov francoskih kraljev)
mourir en bon chrétien umreti kot dober kristjan - Chrȳsēs -ae, m (Χρύσης) Hriz,
1. Apolonov svečenik v mizijski Hrizi (gl. Chrȳsa), oče Astinome (Astynome), ki jo je sicer ugrabil Ahil, a so jo Grki kot plen prisodili Agamemnonu; ko je Apolon kaznoval gr. vojsko s kugo, so morali Grki Astinomo vrniti očetu: Luc. (z gen. Chrȳsī), O., Hyg. (z dat. Chrȳsī). — Chrȳses kot naslov Pakuvijeve tragedije: Ci. — Od tod patronim Chrȳsēïs -idos, acc. -ida, f (Χρυσηΐς) Hrizeida, Hrizova hči Astinoma (ki jo Hom. imenuje le Χρυσηΐς): O. Soobl. Chrȳsēïda -ae, f: Hyg.
2. Agamemnonov in Hrizeidin sin: Hyg. - ci [si] adverbe tu, tukaj
les témoins ci-présents tu navzoče priče
ci-annexé v prilogi
ci-après dalje spodaj, niže, pozneje
ci-contre poleg, nasproti, na drugi strani
ci-dessous (tu) spodaj
ci-dessus (tu) zgoraj
ci-devant prej; prejšnji
ci-gît tukaj počiva
ci-inclus, e, ci-joint, e priložen, v prilogi
cet homme-ci ta(le) človek
à cette heure-ci ob tej uri
de-ci de-là tu pa tam
par-ci par-là tu in tam, od časa do časa
comme ci comme ça (familier) tako tako, kolikor toliko
faire ci et ça (familier) napraviti to in ono
trois mètres de drap à 50 francs ci 150 francs trije metri sukna po 50 frankov znese (je) 150 frankov - ciambēlla f
1. kulin. sladka presta
2. obroč:
a ciambella obročkast
gambe a ciambella šalj. krive noge
3. plavalni obroč
ciambella di salvataggio rešilni obroč
4. svitek
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo - cicatriciel, le [-sjɛl] adjectif brazgotinski, celilen
- cicérone [siserɔn] masculin vodnik tujcev
être le cicérone de quelqu'un, faire le cicérone biti za vodnika, voditi (tujca) - ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak
ciel d'airain suša
ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
ciel étoilé zvezdnato nebo
ciel de plomb soparno vreme, soparica
à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
feu masculin du ciel strela
royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
bleu ciel nebesno moder
entre ciel et terre med nebom in zemljo
dans le ciel na nebu
sous le ciel pod nebom, na tem svetu
sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
au nom du ciel! za božjo voljo!
ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
gagner le ciel priti v nebesa
tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti - ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)
1. (pl. -glia) trepalnica:
non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
in un batter di ciglio v trenutku
a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz
2. (pl. -glia) obrv:
aggrottare le ciglia namrščiti se
3. (pl. -gli) rob:
il ciglio della strada rob ceste
4. (pl. -glia) biol. migetalka - cílj but moški spol ; (tarča) cible ženski spol , mire ženski spol ; (proge) arrivée ženski spol
zadeti cilj frapper (ali atteindre) au but
zgrešiti cilj manquer le but
priti na cilj arriver au but; figurativno but moški spol, objet moški spol, objectif moški spol
doseči cilj atteindre le but, en venir à ses fins
imeti za cilj avoir pour but, avoir pour objet, viser à
postaviti si za cilj se proposer comme but, s'assigner comme objectif, se fixer pour tâche
z edinim ciljem à seule fin de
s ciljem dans le but de, à l'effet de, aux fins de
vzgojni cilj objet moški spol de l'éducation
brez cilja sans but - cincischiare v. tr. (pres. cincischio)
1. (tagliuzzare) narobe razrezati
cincischiare le parole pren. nejasno, s težavo govoriti, besede požirati
2. zmečkati
3. pren. mečkati, onegaviti, delati brez volje - cinéma [sinema] masculin kino, kinodvorana, filmsko gledališče; filmska umetnost, film
cinéma ambulant, roulant potujoči kino
cinéma en couleur, en relief barvni, tridimenzionalni film
cinéma permanent permanenten kino
cinéma sonore, parlant zvočni kino (film)
acteur masculin, vedette féminin de cinéma filmski igralec, filmska zvezda
critique féminin, industrie féminin de cinéma filmska kritika, industrija
prise féminin de son, de vue de cinéma tonsko, filmsko snemanje
projection féminin, séance féminin de cinéma filmska predstava
réalisateur, metteur masculin en scène de cinéma filmski režiser
salle féminin de cinéma kinodvorana
scénario masculin (d'un film) de cinéma filmski scenarij
aller au cinéma iti v kino
être dans le cinéma delati v filmski industriji
faire du cinéma sodelovati, igrati v filmu, režirati, filmati
réaliser un cinéma ustvariti, režirati film
(familier) c'est du cinéma to je neverjetno, to je komedija, blufiranje
(familier) il nous a fait tout un cinéma (figuré) celo komedijo nam je naredil - cingere*
A) v. tr. (pres. cingo)
1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati
2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti
B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati - cingler [sɛ̃gle]
1. verbe intransitif pluti
cingler aux Indes pluti v Indijo
2. verbe transitif bičati, oplaziti, udariti
le vent lui cingle la figure veter mu bije v obraz - cinq [sɛ̃k, pred soglasnikom sɛ̃] adjectif pet; masculin petica
en cinq sec (populaire) v hipu
Charles cinq Karel V.
le cinq mai 5. maja
tous les cinq du mois vsakega petega v mesecu
cinq minutes! počakajte (malo)!
les cinq lettres (evfemizem za merde) drek
(populaire) c'était moins cinq malo je manjkalo, pa bi se bila zgodila nesreča
cinq-à-sept masculin, invariable sprejem med 5. in 7. uro popoldne - cinquantième [sɛ̃kɑ̃tjɛm] adjectif petdeseti; masculin petdesetinka
je n'en ai pas encore fait le cinquantième nisem še skoraj ničesar naredil - cintola f
1. pog. pas
2. pas (del trupa):
largo in cintola pren. darežljiv
stretto in cintola pren. skopuški
stare con le mani alla cintola pren. stati križemrok - cirage [siraž] masculin voščenje (parketov), loščenje (čevljev); loščilo, krema za čevlje
noir comme du cirage črn ko smola
être dans le cirage (argot, aéronautique) ničesar več ne videti, familier ničesar več ne razumeti, ne vedeti ne kod ne kam